Prehrambena kultura v 18. stoletju

Tokrat nadaljujemo s serijo zapisov o prehrambeni kulturi na Idrijskem in Cerkljanskem, vendar ne v kriznih časih 1. ali 2. svetovne vojne, temveč v 18. stoletju. Na načine prehranjevanja tako v preteklosti kot danes vplivajo različni dejavniki. Prehranjevanje namreč ni samo zadovoljevanje človekovih osnovnih potreb, temveč je tudi družbeni ali kulturni fenomen, ki je odvisen od družbe oz. kulturnih, gospodarskih in političnih okoliščin.

Eno izmed proučevanih obdobij, s katero se ukvarjamo v idrijskem muzeju, je tudi 18. stoletje. To je za nas prav posebej zanimivo, saj je takrat živela tihotapka in prekupčevalka Marina Melhiorca. V 18. stoletju so po trgovskih poteh v naše kraje počasi že prihajale dobrine iz dežele onstran Atlantika, kot so kava, koruza in fižol. Krompir, ki je danes korenito zasidran v naše jedilnike, se v takratnem času še ni oprijel. A vendar so ljudje še vedno najpogosteje posegali po sestavinah, ki so jim bile najbližje in pridelane doma.

Jedilnik je bil sestavljen iz kruha, kaše, močnika, žgancev, jedi iz zelja in repe. Med “stare” juhe sodijo prežganka, sirova juha in suha juha. Meso so jedli le ob praznikih in kolinah. Večinoma  je bilo nasoljeno in prekajeno svinjsko, ovčje ali goveje, s kruhom in vodo. Jedem so dodajali tudi mast, ocvirke in maslo. Posladkali so se s suhim sadjem, ki so ga jedli samostojno ali pa so ga skuhali kot kompot.

Tudi v trenutnih razmerah znova prihaja v ospredje naša iznajdljivost pri pripravi različnih jedi iz preprostih in lokalnih sestavin. Vaši recepti so še vedno dobrodošli na e-mail: mirjam.gnezda@muzej-idrija-cerkno.si. Z vašim dovoljenjem jih bomo delili na naši FB strani in na Instagramu.

Ostanite zdravi in srečno!

Marija Terpin Mlinar

Naš muzej kot partner lokalne akcijske skupine »LAS s CILjem« sodeluje pri projektu “Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost”, v sklopu katerega preučujemo čas prve polovice 18. stoletja.