Top 10 zanimivosti

Pisatelj France Bevk
Tihotapka Melhiorca
Hitrotiskalni stroj iz Partizanske tiskarne Slovenija
Lik cerkljanskega laufarja – »Ta terjast«
Litoželezna posoda z živim srebrom in plavajočo jekleno kroglo
Ali veste
Med uredniki Partizanskega dnevnika, ki ga je tiskala Partizanska tiskarna Slovenija, je bil tudi pisatelj France Bevk. Ob 100-letnici rojstva Josipa Jurčiča in Simona Gregorčiča je napisal spominski brošuri, ki ju je prav tako natisnila Tiskarna Slovenija.
V povojnih letih je France Bevk pri ljudskih oblasteh pogosto posredoval za politične zapornike.
V preteklosti so se klekljanja na Idrijskem učili otroci, tako deklice kot dečki, od dopolnjenega šestega leta starosti. Danes Čipkarsko šolo Idrija vsako leto obiskuje preko 400 otrok in mladih ter 150 odraslih.
Najstarejši najdeni pisni vir o čipkarstvu na Slovenskem sega v leto 1696 in govori o prekupčevalkah, ki so iz Idrije v zameno za živež odnašale čipke in tihotapile živo srebro.
Leta 1990 je Idrija praznovala 500-letnico odkritja živosrebrove rude.
V Idriji so od začetka rudarjenja leta 1490 pa do leta 1922 izdelovali naravno rdeče barvilo cinober. Poznale so ga že stare civilizacije, našli so ga na stenskih poslikavah v grobnicah egiptovskih faraonov in palačah rimskih meščanov.
Ali veste, da je rudnik leta 1913 uvedel jamske svetilke - karbidovke? Neprekinjeno so gorele tudi 10 ur. Rudarji so jih uporabljali vse do začetka šestdesetih let 20. stoletja, ko so začeli s seboj v jamo nositi akumulatorske svetilke.
Ostareli alkimist Johann Anton Moscherosch je cesarici Mariji Tereziji leta 1763 poslal pismo, v katerem ji je sporočil, da je uspel najti recept, kako lahko v pol leta iz idrijskega samorodnega živega srebra pridobi velike količine zlata, s katerimi bi napolnili cesarsko zakladnico. Mislite, da mu je uspelo?
Na dnu stolpa gradu Gewerkenegg vas pričakuje živosrebrni zaklad. Slovenski umetnik Jožef Vrščaj je kocko iz pleksi stekla ujel tisočere kapljice živega srebra.
Kmetija v Podnjivču (Dolenji Novaki), ki je ranjencem zatočišče ponudila še pred ustanovitvijo Bolnice Franja, je bila naseljena že v 14. stoletju, kar dokazuje Tolminski urbar iz leta 1377.
Zdravnika Franja Bojc in Viktor Volčjak sta bila med vojno s hudimi obtožbami postavljena pred vojaško sodišče in na koncu oproščena. Arhivsko gradivo, povezano s procesom, je bilo objavljeno leta 1996.
Od poletja 1944 je imela Partizanska bolnica Franja lastno elektriko. Energijo za razsvetljevanje barak je omogočala majhna, za invalidskim domom zgrajena hidroelektrarna.
Ura v stolpu gradu Gewerkenegg je vidna že na upodobitvi Idrije v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689. Današnja ura, ki jo je treba vsak dan ročno naviti, je bila leta 1894 izdelana v tovarni Ludwig Hainz v Pragi.
Živosrebrna kocka
Jovankin prt
Vodno kolo Idrijske kamšti
Partizanska bolnica Franja
Rudniški grad Gewerkenegg

Kje smo

V zahodni Sloveniji, na stičišču alpskega in predalpskega sveta, leži med grapami skrit košček sveta – Idrijsko in Cerkljansko.
Cerkljanski muzej
Idrijska kamšt
Grad Gewerkenegg
Tehniški oddelek muzeja v Frančiškovem jašku
Idrijska rudarska hiša
Partizanska tiskarna Slovenija
Partizanska bolnica Franja
Domačija pisatelja Franceta Bevka