Velikonočni žegen
O velikonočnem kruhu na Idrijskem in Cerkljanskem
Velikonočna jedila so v Idriji nosili k žegnu v cerkev na veliko soboto. Največkrat so si dekleta sama pripravila pletene košare im. cajne ali cekarje. Vanje so položila bel kruh, rožičevo ali orehovo potico, suho meso, hren, pirhe, jabolka in včasih celo pomarančo. Blagoslovljenih jedil doma niso poskusili pred vstajensko procesijo, ki je bila v soboto zvečer; družina se je zbrala pri zajtrku na velikonočno nedeljo. Krušnih drobtin niso smeli vreči proč, temveč so jih dali na ogenj.
Na Vojskarski planoti so v preteklosti belo velikonočno pogačko imenovali žegnanca. Testo zanjo je bilo pogosto vzeto iz testa za potico, zato je bila pogačka manjša. Preden jo je gospodinja dala peč v krušno peč, jo je prekrižala z nožem. Blagoslovljenega kruha so bili na velikonočno nedeljo deležni vsi člani družine in živina v hlevu.
Podobno navado so poznali na Črnovrškem, kjer so ravno tako pekli kruh iz boljših sestavin. Po blagoslovu so ga razdelili družini in živini, pri čemer ni bilo razlike – vsi so dobili košček iz istega hlebčka. Na nekaterih domačijah pa je bil prisoten vpliv z Goriškega; pekli so menihe, pince in celo majhne potičke, ki so jih dajali bajtarjem.
Na Cerkljanskem so v košare ali jerbase naložili kos suhega svinjskega plečeta spečenega v testu ali nekaj kosov klobas, pirhe, korenino hrena in hlebec belega, z mlekom zastavljenega, kruha. Običajno so gospodinje za veliko noč spekle tudi šarkelj, v samem Cerknem pa so pekle tudi pletenice, tiste v katere so pred peko vtisnile pirh ali vsaj kuhano jajce, so im. cunta miha. Veljalo je, da se na velikonočno jutro ni smelo pokusiti nobene druge jedi, dokler se ni zaužilo koščka blagoslovljenega kruha – žegnance in blagoslovljenega mesa.
Jedila, še posebej kruh, so bila skrbno zavita v prtič in pokrita s posebnim, t. i. velikonočnim prtičem. Ti so bili praviloma beli, pogosto obrobljeni z ročno klekljano pečno čipko ali strojno čipko, na njih pa so bili izvezeni krščanski simboli: Kristusov monogram IHS, križ, velikonočno jagnje. Na Cerkljanskem so dekleta nanje pripela raznobarvno papirnato cvetje in trakove.
(na fotografiji: Dekleta iz Novakov na Cerkljanskem nesejo k žegnu, 1958 (fototeka CM; foto: Tomo Brejc)
Letos smo velikonočne jedi pripravili in zanje dobili blagoslov v družinskem krogu. Mnogi ste najbrž kljub temu, da jih v košarah in cekarjih niste nesli v cerkev, prekrili s prtičem s klekljano idrijsko čipko. Vsake vaše fotografije bomo zelo veseli na e-mail: mirjam.gnezda@muzej-idrija-cerkno.si.
Lepe in mirne velikonočne praznike!
Mirjam Gnezda Bogataj
