Življenjske razmere v Partizanski tiskarni Slovenija na Vojskem med 2. svetovno vojno

Vsako leto 15. aprila odpre vrata za obiskovalce Partizanska tiskarna Slovenija na Vojskem. Ker letos zaradi izrednih razmer tako kot vsi objekti s katerimi upravlja Mestni muzej Idrija do 5. maja tudi tiskarna ostaja zaprta, smo se spomnili vseh, ki so v njej delali in bili z njo povezani ter vam ponujamo v branje zapis o življenjskih razmerah v njej v času 2. svetovne vojne.

Partizanska tiskarna Slovenija je delovala med 17. septembrom 1944 in 1. majem 1945 v grapi v Studencih pod Vojskarsko planoto. Pogoji za delo in bivanje ter zdravstvene razmere v njej so bili ves čas izredno zahtevni. Že konec oktobra leta 1944 se je vodstvo Tiskarne Slovenija obrnilo po pomoč na Slovenski vojni partizanski bolnici Pavla in Franja zaradi bolezni, ki so jo ocenjevali kot skorbut. V poročilu je zapisano: »Tovarišem se gnojijo spodnja in zgornja dlesen, meso odstopa od zob, povzroča velike bolečine.« Iz obeh bolnic so odgovorili, da je najenostavnejše zdravilo sadje – fino naribano in nekuhano, ter šipkove jagode. Priporočali so tudi razkuževanje z alkoholom. Iz Franje so v tiskarno poslali 80 tablet vitamina C in ampule za razkuževanje.

Preobremenjenost kadra, izčrpanost in pomanjkanje hrane se je odražalo tudi v drugih obolenjih. V barakah je bilo čiščenje zaradi nepretrganega dela oteženo. Poleg tega osebje dalj časa ni imelo na razpolago mila in pralnega praška. Posledično so se razmnožili mrčes, srbečica in garje. V skupinah po 10 so pošiljali delavce v tiskarni na razkuževanje v Premično bolnico vojne oblasti v Cerkno. Kot izreden ukrep so izvedli razkuževanje prostorov. Nasploh je bila oskrba z zdravili in pripomočki za prvo pomoč pomanjkljiva.

Z oskrbnikom Albinom si želimo, da se kmalu spet srečamo v Partizanski tiskarni Slovenija. Do takrat pa ostanite zdravi!

Miha Kosmač