Domačija pisatelja Franceta Bevka
Predstavitev
Programi
Dostopnost
Predstavitev
Programi
Dostopnost
Pri Volarju v Zakojci
Zakojca, rojstni kraj pisatelja Franceta Bevka, leži na severnem pobočju Kojce, ki se dviga nad Baško grapo. Sestavljajo jo trije deli: Gorenja, Srednja in Dolenja vas. V Dolenji vasi je nekdaj stala pisateljeva rojstna hiša, tam še vedno stoji tudi njegov drugi dom, kamor se je družina preselila, ko je bilo Francetu kaka tri leta. Ni znano, kdaj je bila hiša zgrajena, ded Jakob jo je kupil na dražbi. Bil je čevljar in volovski pastir, zato se je hiši reklo pri Volarju. V lasti Bevkovih je bila vse do srede osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila odkupljena in preurejena v spominski muzej. Slovesno so ga odprli septembra 1990 ob 100-letnici pisateljevega rojstva.
Je dimnik lahko posebnost hiše?
Čeprav Bevkove štejemo za bajtarje, saj niso imeli veliko zemlje, njihov precej prostoren dom ni bil podoben bajti. Zidana iz kamna in precej raztegnjena hiša je prislonjena v breg in se na zgornji strani skoraj dotika tal. Kot je Bevk zapisal v svojih spominih, je bila nekdaj za komolec nižja in krita s slamo, to pa je že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja zamenjala pločevina. Zaradi naslednjih treh posebnosti pa se je ločila od večine drugih hiš v vasi. Veža je bila s tanko steno ločena od kuhinje. Iz strehe se je dvigal dimnik, takrat še prava redkost. V večini hiš se je namreč dim iz črne kuhinje skozi vrata valil na prosto. Na podstrešje pa so namesto običajnih lestev vodile strme, lesene stopnice. V spodnjem delu sta bili dve obokani kleti in hlev. V pritličju so iz veže vodila vrata naravnost v kuhinjo in naprej na skedenj, na desno pa v hišo, glavni bivalni prostor, in naprej v malo in veliko kamro.
Bevkova družina
Za številčno družino je bila hiša kar malce tesna. Ob dedu Jakobu, babici Neži in teti Justini so tu živeli še starša Ivan in Katarina, prvorojenec France in še sedem bratcev in sestric. Skromne njive niso omogočale preživetja, zato sta oče in ded čevljarila, mati in babica pa hodili pomagat kmetom v vasi pri različnih opravilih. Tudi otroci so bili že majhni vključeni v vsakdanja delovna opravila. Kljub skromnosti, s katero so se prebijali skozi življenje, so Bevkovi starši cenili znanje. Knjige so imele pomembno mesto v njihovem življenju. France je v njih odkrival nove svetove, domišljijo pa so mu burile tudi pripovedi deda in babice.
Zelo ga je prizadela prezgodnja smrt matere, s katero sta bila zelo povezana. Leto pozneje se je oče drugič poročil, tudi druga žena Marija mu je rodila osem otrok.
Francetova pot od zakojškega fantiča do pisatelja in politika
Bodoči pisatelj France Bevk se je v Zakojci rodil 17. septembra 1890. Njegovo zgodnje zanimanje za knjige je spodbujal tudi učitelj v ljudski šoli na Bukovem in mu v branje prinašal veliko knjig. Kmalu se je preizkusil tudi v pisanju, prve objave so mu, ob pomoči cerkljanskega dekana Knavsa, omogočile odhod na učiteljišče. Učiteljevanje v domačih vaseh je prekinila prva svetovna vojna. Po vojni se je razočaran zaradi italijanske okupacije Primorske za nekaj časa umaknil v Ljubljano, a se je leta 1920 vrnil v Gorico. Stopil je na pot urednika, pisatelja in vztrajnega borca za pod fašizmom zatirana slovenski jezik in kulturo. Prav o tem piše tudi v svojem najboljšem romanu Kaplan Martin Čedermac. Bevk se je zaradi svojega dela večkrat znašel za zapahi. Med drugo svetovno vojno se je pridružil partizanom in bil izvoljen na nekatere pomembne politične funkcije, pisal je članke za partizanska glasila in bil dober mesec tudi urednik Partizanskega dnevnika.
Po vojni je sodeloval v boju za ponovno priključitev Primorske matični domovini. Bil je podpredsednik slovenske vlade ter republiški in zvezni poslanec. Po upokojitvi se je znova zavzeto posvetil pisateljevanju, večinoma za mladino. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev je organiziral številne literarne večere po Sloveniji in na njih v družbi drugih književnikov tudi nastopal. Pogosto je obiskoval šole, po njem je bila leta 1963 poimenovana druga bralna značka na Slovenskem – Bevkova bralna značka. Akcija, ki je namenjena spodbujanju branja med mladino, se vsako leto začenja 17. septembra, na obletnico pisateljevega rojstva. To je tudi Dan zlate knjige, saj je po Bevkovem mnenju dobra knjiga zlata knjiga. France Bevk je bil tudi redni član SAZU, za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugim dvakrat Prešernovo in Levstikovo nagrado. Živel je v Novi Gorici in Ljubljani, kjer je leta 1970 umrl na svoj 80. rojstni dan. Pokopan je v Solkanu. Bevkovo osebno življenje je bilo zelo razgibano. Bil je dvakrat poročen, v zakonskih in zunajzakonskih zvezah se mu je rodilo več otrok; poskrbel je za vse. Njegova sinova sta tudi pisatelj, dramatik in publicist Vasja Ocvirk ter gledališki režiser Marjan Bevk.
Bevkova dela
Bevk velja za izjemno plodovitega mladinskega pisatelja. Za mladino je napisal okoli petdeset del, skupaj pa preko sto petdeset. Spada tudi med najbolj prevajane slovenske avtorje. Njegova dela so prevedena v več kot dvajset različnih jezikov. Po nekaterih (Kaplan Martin Čedermac, Pastirci, Pestrna, Črni bratje) so bili posneti filmi in TV-oddaje.
Dela za mlade
- Pastirčki pri plesu in kresu, 1920
- Tatič, 1923
- Bedak Pavlek, otroške igre, 1925
- Jagoda, 1930
- Lukec in njegov škorec, 1931
- Lukec išče očeta, 1932
- Kozorog, 1933
- Tovariša, 1934
- Pastirci, 1935
- Začudene oči, 1936
- Čarovnica Čirimbara, 1938
- Lepo vedenje, 1938
- Grivarjevi otroci, 1939
- Pestrna, 1939
- Plešimož, 1939
- Legende, 1939
- Tonček, 1948
- Otroška leta, 1949
- Mali upornik, 1951
- Črni bratje, 1952
- Obnašaj se spodobno, 1953
- Knjiga o Titu, 1955
- Pazi na glavo – glava ni žoga, 1955
- Peter Klepec, 1956
- Pacek in packa, 1957
- Spodobno se obnašaj, 1957
- Pisani svet, 1958
- Ob morju in Soči, 1959
- Razbojnik Saladin, 1959
- Smeh skozi solze, 1959
- Luna, 1960
- Mladost med gorami, 1960
- Ognjeni krst Gregca Petelinčka, 1960
- Lenuh poležuh, lutkovna igrica, 1961
- Pikapolonica, 1962
- Iz iskre požar, 1963
- Janko in Metka, 1963
- Otroci samote, 1963
- Učiteljica Breda, 1963
- Vanka partizanka, 1963
- Rož, Podjuna, Zila, potopis 1965
- Zgodba o Drejčku – Pikapolonica, 1965
- Naše živali, 1966
- Tolminski punt, 1968
- Zlata voda in druge zgodbe, 1969
Dela za odrasle
- Pesmi, 1921
- Faraon, 1922
- Rablji, 1923
- Kajn, drama, 1925
- Smrt pred hišo, roman, 1925
- Brat Frančišek, 1926
- Hiša v strugi, 1927
- Jakec in njegova ljubezen, 1927
- Kresna noč, 1927
- Krvavi jezdeci, Znamenja na nebu, 1. knjiga, 1927
- Vihar, 1928
- Zastava v vetru, 1928
- Škorpijoni zemlje, Znamenja na nebu, 2. knjiga, 1929
- Črni bratje in sestre, Znamenja na nebu, 3. knjiga, 1929
- Krivda, povest, 1929
- Muka gospé Vere, 1929
- Sestra in drugi spisi, 1929
- Tuje dete in drugi spisi, 1929
- V zablodah, roman,1929
- Človek proti človeku, 1930
- Gospodična Irma, 1930
- Julijan Sever, 1930
- Nagrada in drugi spisi, 1930
- Umirajoči bog Triglav, 1930
- Živi mrlič in drugi spisi, 1930
- Burkež gospoda Viterga, 1931
- In solnce je obstalo, 1931
- Kamnarjev Jurij, 1931
- Predporočna noč in drugi spisi, 1931
- Stražni ognji, povest, 1931
- Vedomec, roman, 1931
- Slepec je videl in drugi spisi, 1932
- Železna kača, roman, 1932
- Žerjavi, 1932
- Dedič, 1933
- Gmajna, 1933
- Veliki Tomaž, povest, 1933
- Živa groza in drugi spisi, 1933
- Ljudje pod Osojnikom, 1934
- Srebrniki, 1934
- Bridka ljubezen in drugi spisi, 1935
- Mrtvi se vračajo, 1935
- Samote, tri povesti, 1935
- Izlet na Špansko, potopis, 1936
- V mestu gorijo luči, 1936
- Človek proti človeku, 1937
- Ubogi zlodej, 1937
- Bajtar Mihale in drugi spisi, 1938
- Deset dni v Bolgariji, potopis, 1938
- Kaplan Martin Čedermac, 1938
- Stražni ognji, 1938
- Dan se je nagibal, novele, 1939
- Huda ura, 1939
- Pravica do življenja, 1939
- Mlada njiva, novele, 1940
- Med dvema vojnama, novele in črtice, 1946
- Morje luči, 1947
- Mati, 1949
- Obračun, 1950
- Še bo kdaj pomlad, scenarij, 1950
- Pot v svobodo, 1953
- Tuja kri, povest, 1954
- Črna srajca, roman, 1955
- Iskra pod pepelom, zgodovinska povest, 1956
- Mrak za rešetkami, spomini, 1958
- Viharnik, povest, 1959
- Brez krinke, 1960
- Domačija, povest, 1960
- Slepa ulica, 1961
- Mlini življenja, 1967
- Pot v neznano, 1970
Programi za skupine odraslih
Domačija pisatelja Franceta Bevka v Zakojci
Trajanje:
45 min (voden ogled z vodnikom iz Cerkljanskega muzeja)
Vstopnina
5,00 EUR / osebo
Znižana vstopnina (študenti, upokojenci): 4,00 EUR / osebo
Najmanjše število oseb v skupini je 10, sicer se poleg vstopnine / osebo vodniška služba obračuna 45,00 € po skupini.
Na Volarjevi domačiji v Zakojci nad Baško grapo je otroštvo in mladost preživljal znani slovenski pisatelj France Bevk. Na podstrešju je kot 12-letni fantič napisal svojo prvo knjigo, svoj dom pa pozneje opisoval v številnih povestih in črticah. Spominski muzej je kraj, kjer vas še vedno čakajo Pastirci, Pesterna in Grivarjevi otroci!
Programi za šole
Domačija pisatelja Franceta Bevka v Zakojci
Ciljna skupina:
OŠ/1, 2, 3; SŠ
Povezava z učno snovjo: slovenski pisatelj France Bevk, življenje nekoč in danes
Trajanje:
45 min
Termin:
po dogovoru
Vstopnina
4,00 EUR / osebo
Pisatelj v Indiji Koromandiji
Ciljna skupina:
OŠ/1, 2, 3
Povezava z učno snovjo: slovenski pisatelj France Bevk, življenje nekoč in danes
Trajanje:
45 min
Termin:
po dogovoru
Vstopnina
4,00 EUR / osebo
Vse, kar morate vedeti o uspešnem načrtovanju obiska
Odpiralni čas
Za skupine: po dogovoru
Vstopnina
ODRASLI: individualno / skupina z vodenjem
5,00 EUR
ZNIŽANA VSTOPNINA (osnovnošolci, dijaki, študenti, upokojenci): individualno / skupina z vodenjem
4,00 EUR
DRUŽINSKA VSTOPNICA: 13,00 EUR
Brezplačne vstopnice, popusti, posebna ponudba: glej zavihek LOKACIJE IN RAZSTAVE -> Grad Gewerkenegg -> Dostopnost
Domačija pisatelja Franceta Bevka
Ogled:
Ogled za skupine je možen po predhodni najavi v spremstvu vodnika iz Cerkljanskega muzeja.
Posebnosti
Zakojca leži na severnem pobočju 1303 m visoke Kojce. Dostopna je iz doline Bače (Grahovo, Hudajužna) ali iz doline Idrijce (Reka). S Cerkljanske smeri vodi krajša in bolj strma cesta z Reke čez Bukovo, daljša pa preko Cerknega skozi slikovite cerkljanske vasi. Domačijo obiščete v spremstvu vodnika iz Cerkljanskega muzeja, zato je obvezna predhodna najava. Parkirišče je v središču vasi ob turistični kmetiji, od koder je do domačije ok. 15 min hoje.
