Jožef Mrak, znameniti Idrijčan

13. ali 14. avgusta 1786 je v Idriji umrl Jožef Mrak, znameniti jamomerec, zemljemerec, geodet, kartograf, šolnik, slikar in graditelj klavž. Rojen je bil v Idriji 25. februarja 1709 v Kurjem vrhu, predelu ob današnji gimnaziji in nad njo.

Kot večina mladih Idrijčanov se je tudi Jožef Mrak leta 1736 zaposlil pri idrijskem rudniku. Služboval je pod vodstvom  rudniškega ravnatelja Franca Antona Steinberga, sicer odličnega jamomerca in kartografa. Po ustanovitvi strokovne šole za geodete leta 1752 in mineraloško-metalurško-kemijske šole leta 1763 je Mrak poučeval jamomerske predmete.

Jožef Mrak je deloval v Idriji, drugod na Kranjskem in na širšem območju Habsburške monarhije.

V Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju, Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani in Zgodovinskem arhivu Ljubljana Enota v Idriji so ohranjene številne njegove jamske karte in načrti rudniških objektov, ki nazorno prikazujejo ne samo njegovo zemljemersko in risarsko spretnost, temveč tudi njemu svojstven, osebni kartografski slog, pri čemer je še posebej prišel do izraza njegov talent odličnega risarja in slikarja. Življenjsko delo je zaključil kot jubilarni jamomerec. Ta častni naziv mu je podelila Dvorna komora kot priznanje za njegove delovne in pedagoške uspehe.

Leta 1762 je Mrak poslikal ladjo župnijske cerkve Device Marije Vnebovzete oz. Marije na Skalci v Spodnji Idriji.

Najmogočnejši Mrakovi spomeniki so klavže – dolinske vodne pregrade za plavljenje lesa. Od konca 16. stoletja naprej so bile izdelane iz lesa in kamenja v obliki kašt, po njegovih načrtih so jih po letu 1770 nadomestile zidane klavže na reki Idrijci, Belci in Zali.

Na Jožefa Mraka nas spominjajo:

• Mrakova ulica v Idriji,
• spominska plošča na rudniškem magazinu,
• nagrada Jožefa Mraka – najvišja občinska nagrada, ki jo Občina Idrija podeljuje ob občinskem prazniku 22. junija,
• od leta 2014 nagrada za inovativnost na področju graditve objektov.

Anton Zelenc

Replika Mrakove prenosne sončne ure z letnico 1776, ki je na ogled na stalni muzejski razstavi na gradu Gewerkenegg.