Zbirke Mestnega muzeja Idrija

Bogata tehniška dediščina rudnika živega srebra v Idriji je že zgodaj botrovala  želji po ustanovitvi muzeja. Ideja, ki se je prvič porodila leta 1822 se je uresničila leta 1953, ko je bil ustanovljen Mestni muzej Idrija. Rudniški stroji in naprave, orodja, oprema, načrti, makete, fotografije in literatura predstavljajo jedro muzejskih zbirk. Pomembno vlogo je že od vsega začetka imelo zbiranje etnološkega gradiva, zlasti podatkov o idrijski rudarski hiši, predmetov notranje opreme, orodja, noše ter gradiva o razvoju čipkarstva na Idrijskem, prav tako pa tudi urejanje geološke zbirke.

V prvem desetletju po ustanovitvi je muzej prevzel v upravljanje dva pomembna spomenika iz časa druge svetovne vojne: Partizansko tiskarno Slovenija (1957) in  Partizansko bolnico Franja (1963), v 70. in 80 letih pa tudi nekatere pomembne osebne zbirke idrijsko-cerkljanskih rojakov (France Bevk, Aleš Bebler, Valentina Orsini Mazza). Z ustanovitvijo muzejskega oddelka v Cerknem,  leta 1978, ki se je v prvem obdobju posvečal predvsem zbiranju gradiva  iz obdobja druge svetovne vojne, se je kasneje razširilo tudi območje muzejskega delovanja. Muzej je pridobil (zbirko pustnih mask cerkljanskih laufarjev) oz. oblikoval nekatere nove zbirke, npr. zbirko razglednic, ki smo jih izločili iz zbirke fotografij ali  zbirko industrija, obrt in rokodelstvo, kamor poleg tradicionalnih obrtnih ali rokodelskih izdelkov vključujemo predmete sodobne industrijske proizvodnje, ki se je razvila na tem območju potem, ko je rudnik prenehal delovati.
Poleg zbirk predmetov muzej hrani tudi bogato fotografsko zbirko, ki zajema fotografije z območja Idrijskega in Cerkljanskega od konca 19. stoletja do sodobnosti. Pomemben vir predstavlja tudi Zbirka dokumentov, ki se nanaša največ na obdobje druge svetovne vojne.