Šest let gledališkega življenja muzejskega lika tihotapke Melhiorce
25. septembra je minilo šest let, odkar je premierno zaživela gledališka uprizoritev muzejskega lika tihotapke Melhiorce. Življenjska zgodba izpred 300 let združuje dva osrednja kulturna elementa našega prostora, dediščino živega srebra in idrijsko čipko. Prepleta se z večnimi družbenimi vprašanji o pravicah malega človeka, revščini, ženskah, starosti, nasilju, pogumu in ljubezni. Ustvarjalci smo takrat zapisali, da je resničnost lahko navdih umetnosti ter obenem ključ za razumevanje dediščine. Ko se ozremo nazaj, lahko rečemo, da se nismo zmotili.
Zgodovinsko raziskavo muzejske kustosinje Marije Terpin Mlinar je v scenarij oblikovala znana ustvarjalka, prevajalka, gledališka igralka in režiserka Alenka Bole Vrabec (1937–2020). Gledališko besedilo »Ne bojim se ne hudiča ne biriča!«, Pregon tihotapke Melhiorce je bilo njeno zadnje delo. Režija je delo igralke, ustvarjalke, gledališčnice in režiserke Mateje Mlačnik, v glavni vlogi nastopa igralka in magistra oblik govora Metka Pavšič. K realizaciji so in pripomorejo številni posamezniki.
Posebnost predstave je vključitev muzejskega zgodovinskega uvoda, ki vključuje tudi elemente za večjo dostopnost in celovitost izkušnje obiskovalcem z različnimi ovirami: taktilni ogled kostumov in scenografije, zvočni napovednik in gledališki list s povzetkom v brajici.
Umetniška nadgradnja muzejskih vsebin je presegla prvotna pričakovanja. Začetno negotovost ob vpeljavi nove oblike muzejske interpretacije in številne produkcijske izzive je nadomestilo zadovoljstvo ob primeru uspešnega povezovanja, vključevanja in dostopnosti muzejskih vsebin različnim javnostim.
Premiera je potekala v negotovem in zahtevnem času epidemije covida-19. V šestih letih je predstava doživela že 44 ponovitev na najrazličnejših lokacijah: v domačem in širšem slovenskem okolju, na festivalih, v muzejih, dvoranah in na prostem. Kot radijska igra je zaživela na programu ARS ter kot slovenski predstavnik sodelovala na 12. mednarodnem festivalu BIT v Zagrebu (2024). S pomočjo nadnapisov smo se predstavili tudi mednarodnemu občinstvu: v Španiji v Madridu (2024), Arnau in Gallarti (2025) ter Utrillasu (2026), na Češkem pa v Vimperku in Kašperskih Horah (2026).
Gledališko uprizoritev si je doslej ogledalo preko 2.300 obiskovalcev, od tega v letošnjem letu 259.
Vpeljava umetniških interpretacijskih prvin v muzejih se je izkazala za dobrodošlo orodje predstavljanja naše dediščine in muzejskih vsebin različnim javnostim. Ustvarjalci se včasih vprašamo, kaj bi si o svoji današnji popularnosti mislila prava, zgodovinska Melhiorca izpred 300 let.
Na še mnogo ponovitev!
Fototeka Mestnega muzeja Idrija, foto: Bojan Tavčar, Mario Glibo, Sabina Ljubi-Salazar, Miha Kosmač
Foto: Mario Glibo
