Idrijski posebnež med gradovi

Ena najstarejših stavb v Idriji, ki je poznana zaradi petstoletnega rudarjenja z živim srebrom, je brez dvoma grad Gewerkenegg (rudniški grad). Začetek gradnje na grajskem hribu omenjajo že viri benečanskega mestnega sveta leta 1493, in sicer naj bi šlo za gradnjo kapelice, ki so jo dali postaviti nemški rudarji, kmalu po prihodu v Idrijo. Ključni razlogi za začetek gradnje gradu so bili: obramba pred morebitnimi vdori, pridobitev bivanjskih kapacitet za namestitev rudniških uslužbencev in pridobitev prostorov za skladiščenje živega srebra in cinobra. Prva večja faza gradnje je potekala v letih 1522-1533. Tekom stoletji pa je bil grad večkrat predelan. Vir iz leta 1685 omenja, da so takrat stare lesene temelje zamenjali z novimi zidanimi kamni in opeko ter uredili udobno stanovanje za rudniške nameščence in skladišča, v katerih so hranili dveletno zalogo žita. Kdaj natančno je bil postavljen stolp z uro ni povsem jasno, toda zasledimo ga že v slavni upodobitvi Idrije, objavljeni v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689.

Z raziskovanjem 18. stoletja, v katerem je živela Marina Melhiorca, tihotapka z rudo, si poskušamo predstavljati takratno podobo gradu. Proti njej je bil leta 1729 sprožen sodni proces, ki se je vršil prav na gradu. V kletnih prostorih gradu so bili zapori za kršitelje zakona. Grajsko dvorišče, ki danes razkriva pogled na arkade s tlakovanim hodnikom, vodnjak in slikovite rekonstruirane baročne freske, nad katerimi osupne marsikdo, ki pride prvič na grajsko dvorišče, pa je izgledalo precej drugače. Mar si lahko predstavljate dvorišče brez poslikav?

Marija Terpin Mlinar, Eva Gantar

Vir: Vklesano v čas, Lapidarij na gradu Gewerkenegg, Mestni muzej Idrija, 2018