Odprtje razstave Cerkljanski laufarji v klekljanih podobah
Slovenija se ponaša z izredno bogato pustno dediščino. Med najbolj znanimi pustnimi skupinami so tudi laufarji iz Cerknega. Skupino sestavlja 25 likov. Razen enega vsi nosijo lesena naličja – larfe, izrezljane iz lipovega lesa. Vsaka larfa skupaj z obleko in pripadajočimi rekviziti predstavlja določen lik. Nekateri od njih imajo svoj izvor v predkrščanskem verovanju naših prednikov, drugi predstavljajo človeške lastnosti in posebnosti, tretji socialne ali poklicne skupine. Njihova skupna naloga pa je, da preženejo zimo in prikličejo pomlad ter skozi pustni obred obračunajo z vsem, kar je bilo slabega in napačnega v preteklem letu in s tem omogočijo prebivalcem nov začetek.
Cerkljanska laufarija je bila tako kot Klekljanje idrijske čipke razglašena za nesnovno dediščino državnega pomena. Larfe cerkljanskih laufarjev so bile izziv članicam Klekljarskega društva Marjetica Cerkno. Ideja o klekljanju larf je zorela več let. Uresničile so jo leta 2016 – ob praznovanju 60. obletnice oživljene šege. Vzorčne predloge za čipke je izdelala risarka Maja Svetlik v sodelovanju z mentorico klekljaric Stano Frelih, obe sta zaposleni v Čipkarski šoli Idrija. Večina klekljaric se je s izzivom izdelave tako zahtevnih čipk srečala prvič, zato jim je mentorica v tem procesu pomagala. Redno so se srečevale, izdelovale in analizirale poizkusne čipke, iskale najboljše rešitve, včasih se tudi učile določene tehnike, ki jo je čipka zahtevala. Sodelovalo je 21 klekljaric, ki so za izdelavo 24 klekljanih podob naglavnih mask cerkljanskih laufarjev, predstavljenih na razstavi Cerkljanski laufarji v klekljanih podobah, porabile več kot 2.000 ur. Čipke so bile v letu 2016 odkupljene in so del Čipkarske zbirke Mestnega muzeja Idrija.
