Muzejski večeri – prof. dr. Igor Križaj: Živalski strupi – smrtonosni, a tudi koristni
Mestni muzej Idrija vas vabi na predavanje prof. dr. Igorja Križaja iz cikla Muzejski večeri z naslovom Živalski strupi – smrtonosni, a tudi koristni.
Prof. dr. Igor Križaj, vodja odseka za molekularne in biomedicinske znanosti na Institutu Jožef Stefan in redni profesor za biokemijo na ljubljanski univerzi, raziskuje živalske strupe, med njimi tudi strupe lokalnih kač, gada in modrasa. V njih išče zdravila za nekatere največje zdravstvene izzive sodobnega časa.
Na predavanju bo spregovoril o svojem delu: o uporabnost toksinov v medicini, medicinski diagnostiki, kmetijstvu in biotehnologiji, zaključil pa s predstavitvijo zadnjih odkritij skupine, ki jo vodi. Ta dajejo upanje na preboj pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni in venske trombembolije.
Lepo vabljeni na predavanje v torek, 12. marca 2024, ob 18. uri na grad Gewerkenegg! Vstop prost.
Dogodki in prireditve v Mestnem muzeju Idrija se fotografirajo/snemajo v promocijske namene in so lahko javno objavljeni.
Strupenih vrst živali je več kot 220 tisoč. Vsak posamezen strup je enkratna mešanica, običajno več kot 100, različnih farmakološko aktivnih peptidov in proteinov oziroma toksinov. Zbirka strupov tako obsega na milijone različnih molekul, ki bolj ali manj specifično delujejo na vrsto fizioloških tarč, na primer ionske kanale, receptorje, nukleinske kisline in encime. Poznavanje podrobne sestave strupov je ključnega pomena za razvoj učinkovitih postopkov za terapijo zastrupitev. Predavatelj bo z nekaj primeri osvetlil izjemen pomen živalskih toksinov kot molekulskih orodij v temeljnih raziskavah kompleksnih fizioloških sistemov, kot so živčni, kardiovaskularni, hormonski in imunski sistem. Živalski strupi so bogat rezervoar zdravilnih učinkovin in spojin vodnic za razvoj zdravil. Ilustriral bo uporabnost toksinov v medicinski diagnostiki, kmetijstvu in biotehnologiji. Predavanje bo zaključil s predstavitvijo zadnjih odkritij skupine, ki jo vodi. Ta dajejo upanje na preboj v terapiji dveh najbolj perečih patologij današnjega časa, Alzheimerjeve bolezni in venske trombembolije. Njune posledice, demenca, ishemična bolezen srca, hemoragična in ishemična možganska kap ter hipertenzijska srčna bolezen, predstavljajo glavne vzroke za invalidnost, odvisnost in smrt ljudi.
Prof. dr. Igor Križaj, Idrijčan, je doktoriral na Univerzi v Ljubljani. Svoje doktorske raziskave je opravil na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani in na Imperial College v Londonu. Podoktorsko se je izobraževal na Institutu Pasteur v Parizu. Od leta 2007 vodi Odsek za molekularne in biomedicinske znanosti na Institutu Jožef Stefan. Je redni profesor biokemije na Univerzi v Ljubljani in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Za svoje znanstvene dosežke je prejel več nagrad, leta 2023 tudi Zoisovo nagrado, najvišjo državno nagrado za vrhunske dosežke v znanosti.
