Periodika - Idrijski razgledi

IDRIJSKI RAZGLEDI 2022/1-2
Posebej priporočamo

IDRIJSKI RAZGLEDI 2014/1

IDRIJSKI RAZGLEDI 2012/2

IDRIJSKI RAZGLEDI 2005/2 – ZRCALO ČASA

IDRIJSKI RAZGLEDI 2003/2 – KOLO ČASA
Nova številka revije Idrijski razgledi 1-2/2022 je že na prodajnih policah. Obsega 204 strani zanimivega branja. 32 različnih avtorjev je pripravilo 28 prispevkov.
V njej spominjamo na 10. obletnico vpisa dediščine živega srebra Idrije in Almadéna na UNESCO Seznam svetovne kulturne dediščine – predstavljamo upravljavske izzive ter spomeniškovarstvena dela in programsko oživljanje nekaterih idrijskih Unescovih spomenikov: rudniška kompresorska postaja, rotacijske peči, idrijske rudarske hiše. Z več članki predstavljamo UNESCO globalni Geopark Idrija. Objavljamo pa tudi stalne rubrike kot so: Zgodovina; Etnologija, mitologija; Obletnice, jubileji; Osebnosti; Predstavitve, poročila; Literatura; Likovna priloga. Prav Likovna priloga prinaša novost: novo zvrst »internetnih memov«, ki nas zabavajo, se posmehujejo, kritizirajo tipične (idrijske) navade, odnose, dogodke, mentaliteto. Predstavljeni so s kombinacijo grafike ali fotografije in pripisanega besedila.
Naj naštejemo še nekaj obsežnejših prispevkov:
Alojz Demšar: Srebro in živo srebro – elementa, ki sta skupaj spremenila svet,
Andrej Pleterski: Bog Triglav v Cerknem,
Patrizia Farinelli: Rudarsko mesto Idrija leta 1812, kot sta ga videla Gaetano Cattaneo in Giovanni Scopoli ml.,
Matija Križnar: Henrik Freyer in Karel Dežman, muzejska naravoslovca (ob 200-letnici prvega muzeja na Kranjskem),
Peter Krečič: O Avgustu Černigoju – njegovih pedagoških in umetniških sledeh v Idriji,
Matevž Šlabnik: Pogled na 120 let likovne ustvarjalnosti,
Karmen Vidmar: Gimnazija Jurija Vege Idrija včeraj, danes, jutri,
Maja Jerman Justin: Kako smo praznovali 120-letnico obstoja idrijske gimnazije.
Sledijo še predstavitve nekaterih knjižnih del in poročilo s simpozija o Antonu Žaklju – Rodoljubu Ledinskem.

Naročilo
Dodatne informacije
Vpis dediščine živega srebra na Unescov Seznam svetovne dediščine je zaveza Idrije, da za dediščino tudi v prihodnje skrbi vsaj tako zavzeto kot doslej in z njo ustrezno upravlja. Vpis je za Idrijo tudi velika priložnost, da postane prepoznavna na svetovnem turističnem zemljevidu in da znanje o živem srebrom in varovanju, ohranjanju in predstavitvi industrijske dediščine ponudi drugim.

Kazalo vsebine
Bojan Sever – Unescovi dediščini na poti
Ivana Leskovec – Idrijska dediščina na poti do Unesca
Marjutka Hafner – Unesco in dediščina v Sloveniji
Špela Spanžel – Mesto Unescove dediščine v slovenski kulturni politiki
Dušan Kramberger – Vpis dediščine živega stebra Almadéna in Idrije na Unescov Seznam svetovne dediščine
Ángela Rojas – Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija
Tatjana Dizdarević – Upravljanje z Unescovo dediščino živega srebra Almadéna in Idrije
Ksenija Šabec – Mesto Idrija med Rovtami in globalnim svetom
Matevž Štraus – Mladi: to mesto je moje, a vendar moje ni
Robert Jereb – Dediščina in identiteta
Naročilo
Dodatne informacije
Tako obsežne obnove spomenika, vključno z njegovim vplivnim območjem, v zgodovini slovenskega spomeniškega varstva še ni bilo. Bolnica Franja je bila zato toliko večji izziv za vse sodelujoče v projektu. Kraj spomina je tudi v »novi podobi« ohranil svojo sporočilnost in za obiskovalce še vedno – in spet – pomeni posebno doživetje.

Kazalo vsebine
Majda Širca – Prenovljena Partizanska bolnišnica Franja: Otvoritveni nagovor
Gojko Zupan – Bolnišnica Franja: sedem desetletij evropskega spomenika humanosti in potencialnega spomenika UNESCO
Dušan Kramberger – Partizanska bolnišnica Franja na seznamu evropske dediščine
Ivana Leskovec – Obnova Partizanske bolnišnice Franje
Ernesta Drole – Partizanska bolnišnica Franja – konservatorska izhodišča za obnovo ter obnova in pogled v prihodnost
Žiga Jeriha – Rekonstrukcija Partizanske bolnice Franja – konzervatorska izhodišča za obnovo ter obnova in pogled v prihodnost
Igor Peršolja – Obnova, rekonstrukcija in zaščita objektov Partizanske bolnice Franja po katastrofalnih poplavah leta 2007
Milojka Magajne – Zbirka predmetov v Partizanski bolnici Franja – premična dediščina spomenika
Milojka Magajne – Muzejska prezentacija Partizanske bolnice Franja
Roman Obid – Opomin k človečnosti
Ivana Leskovec – Fotokronika: 18. 9. 2007–22. 5. 2010
Naročilo
Dodatne informacije
Idrijski razgledi, izdani ob 50-letnici nepretrganega izhajanja, pomenijo 50 let povezovanja različnih ljudi: avtorjev, tiskarjev, urednikov, lektorjev, oblikovalcev, ter 50 let vestnega spremljanja in beleženja duhovnega razvoja mesta in ljudi, ki so v njem zrasli, ali pa sta jih poklicno delo ali ljubiteljsko zanimanje zapletla v neločljivo celoto.

Kazalo vsebine
Karmen Simonič Mervic – Kako daleč sega idrijski razgled
Damjan Krapš – Zaprti v kotlino, a odprtega duha in razgledani
Klemen Pust – Idrijsko je, dobro je
Marko Razpet – Idrijskim razgledom ob 50. obletnici
Ksenija Šabec – Misel seže do tam, do koder seže pogled
Jožek Štucin – Na zdravje!
Darja Kobal Grum – Ohranjanje in razvoj regijske samopodobe Idrijčanov in Idrijčank
Jurij Bavdaž – Nekaj mojih spominov na Idrijske razglede
Jože Felc – Besede so (po pesniku Zajcu) bednice
Janez Kavčič – Nepogrešljiva zakladnica informacij o preteklosti in sodobnosti idrijskega sveta
Borut Hvalec – Idrijski razgledi so pomembno ogledalo kulturnega ustvarjanja, posoda zgodovinskega spomina
Robert Jereb – Razgledi domače humanistike
Jože Janež – 50 let Idrijskih razgledov
Miha Naglič – Rudnik živega domoznanstva
Jože Bavcon – Cerkljansko Idrijski svet
Samo Bevk – Prelomno leto 1986
Jože Čar – Logarjevo obdobje Idrijskih razgledov (1956–1968)
Janez Kavčič – Lado Božič kot domoznanec in publicist
Jože Janež – Pogovor z Jožetom Čarjem
Klemen Pust – Likovna priloga Idrijskih razgledov skozi čas – izkušnja vrhunskega
Iztrgano pozabi
Naročilo
Dodatne informacije
Mestni muzej Idrija je danes v Sloveniji strokovno prepoznavna inštitucija. Je velik in majhen obenem, prav gotovo pa je v primerjavi z drugimi slovenskimi muzeji izjemen. Poslanstvo Muzeja je trajna in kontinuirana skrb za premično dediščino s področij zgodovine, novejše zgodovine, etnologije, zgodovine umetnosti in tehniške dediščine na območju Idrijskega in Cerkljanskega.

Kazalo vsebine
Ivana Leskovec – Sledi življenja in časa
Darko Viler – Zbirke Mestnega muzeja Idrija
Milojka Magajne – 25 let dela Cerkljanskega muzeja – oddelka Mestnega muzeja Idrija
Anton Zelenc – Zbirka rudniških strojev in naprav
Mirjam Gnezda – Etnološki oddelek Mestnega muzeja Idrija
Janez Kavčič – Galerija Idrija skozi 35 let
Jože Čar, Martina Peljhan – Muzejska geološka zbirka
Jože Janež – Idrijski razgledi 1956–2003
Zmago Logar – Spomini na očeta, Srečka Logarja, prvega direktorja muzeja v Idriji
Ivica Kavčič – Razgovor z direktorji Mestnega muzeja Idrija ob 50-letnici delovanja
Mirjam Gnezda – Vtisi obiskovalcev
Anton Zelenc – Statistika obiska muzejskih objektov
Nastja Oblak, Marija Pavšič – Redno zaposleni 1953–2003