Periodika - Idrijski razgledi

IDRIJSKI RAZGLEDI 2019/2
Posebej priporočamo

IDRIJSKI RAZGLEDI 2014/1

IDRIJSKI RAZGLEDI 2012/2

IDRIJSKI RAZGLEDI 2005/2 – ZRCALO ČASA

IDRIJSKI RAZGLEDI 2003/2 – KOLO ČASA
Tik pred koncem leta je izšla druga številka revije Idrijski razgledi za leto 2019. Prinaša 130 strani zanimivega branja. Med avtorji še vedno vzbujata raziskovalno zanimanje tako živo srebro kot idrijski živosrebrov rudnik. V tej številki lahko o tem preberemo članke o razvoju idrijske jame, o 25-letnem delovanju turističnega rudnika Antonijev rov in obsežen prispevek o alkimistu iz 17. stoletja Janezu Frideriku pl. Rainu z gradu Strmol in njegovi alkimistični teorije in praksi. Na rudarsko tradicijo se navezujeta tudi literarna in likovna priloga – s poezijo in fotografijo se predstavljajo člani slovenskih kulturnih skupnosti iz Srbije. Med zgodovinske članke smo uvrstili prispevek o Partizanski tiskarni Slovenija na Vojskem. 75-letnico njenega delovanja smo obeležili maja 2019 v sami tiskarni in prireditvijo v kulturnem domu na Vojskem. V sklopu Etnologija pa govorimo o hrani – kaj in kako smo jedli na Idrijskem in Cerkljanskem pred 100-leti. Posebej obsežen je tokratni sklop Društva – obeležujemo 60 let sankaškega kluba Idrija, 50 let idrijske košarke, mladi Cerkljani pa v članku »Alternativa niču« predstavljajo dvajset letno delovanje Cerkljanskega alternativnega kluba C.M.A.K. in kritično spregovorijo o razmerah za delovanje mladih v Cerknem. Posebej pa v tej številki izpostavljamo vsebinsko predstavitev enote »Klekljanje čipk v Sloveniji«, vpisane na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne dediščine človeštva in podelitev listin o vpisu nosilcem tega znanja.

Naročilo
Dodatne informacije
Vpis dediščine živega srebra na Unescov Seznam svetovne dediščine je zaveza Idrije, da za dediščino tudi v prihodnje skrbi vsaj tako zavzeto kot doslej in z njo ustrezno upravlja. Vpis je za Idrijo tudi velika priložnost, da postane prepoznavna na svetovnem turističnem zemljevidu in da znanje o živem srebrom in varovanju, ohranjanju in predstavitvi industrijske dediščine ponudi drugim.

Kazalo vsebine
Bojan Sever – Unescovi dediščini na poti
Ivana Leskovec – Idrijska dediščina na poti do Unesca
Marjutka Hafner – Unesco in dediščina v Sloveniji
Špela Spanžel – Mesto Unescove dediščine v slovenski kulturni politiki
Dušan Kramberger – Vpis dediščine živega stebra Almadéna in Idrije na Unescov Seznam svetovne dediščine
Ángela Rojas – Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija
Tatjana Dizdarević – Upravljanje z Unescovo dediščino živega srebra Almadéna in Idrije
Ksenija Šabec – Mesto Idrija med Rovtami in globalnim svetom
Matevž Štraus – Mladi: to mesto je moje, a vendar moje ni
Robert Jereb – Dediščina in identiteta
Naročilo
Dodatne informacije
Tako obsežne obnove spomenika, vključno z njegovim vplivnim območjem, v zgodovini slovenskega spomeniškega varstva še ni bilo. Bolnica Franja je bila zato toliko večji izziv za vse sodelujoče v projektu. Kraj spomina je tudi v »novi podobi« ohranil svojo sporočilnost in za obiskovalce še vedno – in spet – pomeni posebno doživetje.

Kazalo vsebine
Majda Širca – Prenovljena Partizanska bolnišnica Franja: Otvoritveni nagovor
Gojko Zupan – Bolnišnica Franja: sedem desetletij evropskega spomenika humanosti in potencialnega spomenika UNESCO
Dušan Kramberger – Partizanska bolnišnica Franja na seznamu evropske dediščine
Ivana Leskovec – Obnova Partizanske bolnišnice Franje
Ernesta Drole – Partizanska bolnišnica Franja – konservatorska izhodišča za obnovo ter obnova in pogled v prihodnost
Žiga Jeriha – Rekonstrukcija Partizanske bolnice Franja – konzervatorska izhodišča za obnovo ter obnova in pogled v prihodnost
Igor Peršolja – Obnova, rekonstrukcija in zaščita objektov Partizanske bolnice Franja po katastrofalnih poplavah leta 2007
Milojka Magajne – Zbirka predmetov v Partizanski bolnici Franja – premična dediščina spomenika
Milojka Magajne – Muzejska prezentacija Partizanske bolnice Franja
Roman Obid – Opomin k človečnosti
Ivana Leskovec – Fotokronika: 18. 9. 2007–22. 5. 2010
Naročilo
Dodatne informacije
Idrijski razgledi, izdani ob 50-letnici nepretrganega izhajanja, pomenijo 50 let povezovanja različnih ljudi: avtorjev, tiskarjev, urednikov, lektorjev, oblikovalcev, ter 50 let vestnega spremljanja in beleženja duhovnega razvoja mesta in ljudi, ki so v njem zrasli, ali pa sta jih poklicno delo ali ljubiteljsko zanimanje zapletla v neločljivo celoto.

Kazalo vsebine
Karmen Simonič Mervic – Kako daleč sega idrijski razgled
Damjan Krapš – Zaprti v kotlino, a odprtega duha in razgledani
Klemen Pust – Idrijsko je, dobro je
Marko Razpet – Idrijskim razgledom ob 50. obletnici
Ksenija Šabec – Misel seže do tam, do koder seže pogled
Jožek Štucin – Na zdravje!
Darja Kobal Grum – Ohranjanje in razvoj regijske samopodobe Idrijčanov in Idrijčank
Jurij Bavdaž – Nekaj mojih spominov na Idrijske razglede
Jože Felc – Besede so (po pesniku Zajcu) bednice
Janez Kavčič – Nepogrešljiva zakladnica informacij o preteklosti in sodobnosti idrijskega sveta
Borut Hvalec – Idrijski razgledi so pomembno ogledalo kulturnega ustvarjanja, posoda zgodovinskega spomina
Robert Jereb – Razgledi domače humanistike
Jože Janež – 50 let Idrijskih razgledov
Miha Naglič – Rudnik živega domoznanstva
Jože Bavcon – Cerkljansko Idrijski svet
Samo Bevk – Prelomno leto 1986
Jože Čar – Logarjevo obdobje Idrijskih razgledov (1956–1968)
Janez Kavčič – Lado Božič kot domoznanec in publicist
Jože Janež – Pogovor z Jožetom Čarjem
Klemen Pust – Likovna priloga Idrijskih razgledov skozi čas – izkušnja vrhunskega
Iztrgano pozabi
Naročilo
Dodatne informacije
Mestni muzej Idrija je danes v Sloveniji strokovno prepoznavna inštitucija. Je velik in majhen obenem, prav gotovo pa je v primerjavi z drugimi slovenskimi muzeji izjemen. Poslanstvo Muzeja je trajna in kontinuirana skrb za premično dediščino s področij zgodovine, novejše zgodovine, etnologije, zgodovine umetnosti in tehniške dediščine na območju Idrijskega in Cerkljanskega.

Kazalo vsebine
Ivana Leskovec – Sledi življenja in časa
Darko Viler – Zbirke Mestnega muzeja Idrija
Milojka Magajne – 25 let dela Cerkljanskega muzeja – oddelka Mestnega muzeja Idrija
Anton Zelenc – Zbirka rudniških strojev in naprav
Mirjam Gnezda – Etnološki oddelek Mestnega muzeja Idrija
Janez Kavčič – Galerija Idrija skozi 35 let
Jože Čar, Martina Peljhan – Muzejska geološka zbirka
Jože Janež – Idrijski razgledi 1956–2003
Zmago Logar – Spomini na očeta, Srečka Logarja, prvega direktorja muzeja v Idriji
Ivica Kavčič – Razgovor z direktorji Mestnega muzeja Idrija ob 50-letnici delovanja
Mirjam Gnezda – Vtisi obiskovalcev
Anton Zelenc – Statistika obiska muzejskih objektov
Nastja Oblak, Marija Pavšič – Redno zaposleni 1953–2003