Restavriran zapravljivček iz muzejske zbirke
Zapravljivček je majhen, lahek, štirikolesni odprt voz z vzmetenjem in ročnim zavornim sistemom. Od tu tudi ime fedrvagen, ki izvira iz nemščine in pomeni voz na vzmeti. Navadno je bil namenjen prevozu dveh oseb. Domače ime zapravljivček je povezano z njegovo najznačilnejšo funkcijo, tj. sproščenim prevažanjem za razvedrilo. Privoščili so si ga lahko le bogatejši kmetje. Elegantnejši je poudarjal status lastnika in je služil prevozu družinskih članov ob posebnih priložnostih: vasovanju, poroki, krstu, birmi, ali ob praznikih cerkvenega leta. Enostavnejšega so uporabljali pogosteje: za prevoze k nedeljski maši, po opravkih, za izlete in prevoz raznega blaga. Vanj sta bila lahko vprežena en ali dva konja.
IZ ZGODOVINE NAŠEGA ZAPRAVLJIVČKA
Zapravljivček izvira s Sedejeve domačije v Dolah nad Idrijo. Skupaj z več drugimi predmeti, dokumenti, zbirko steklenih plošč in negativov ga je muzeju podarila družina Rupnik leta 2018. Večje posestvo ob nekdanji živosrebrovi cesti, ki pelje iz Idrije naprej proti Vrhniki, je v začetku 20. stoletja obsegalo približno 80 ha, redili so okoli 25 glav goveda in 30 ovac. Leta 1916 je domačija zaradi požiga pogorela, po tem so jo dozidali. Družina je zapravljivčka posedovala že v začetku 20. stoletja. Predstavljeni zapravljivček pa verjetno datira v sredino 20. stoletja. Kako se je z njima vozila, se danes še spominja Anica Štekar iz Idrije, po rodu s Sedejeve domačije.
KONSERVATORSKO-RESTAVRATORSKI POSEGI
Preden smo o zapravljivčku zapisali zgodbo in ga postavili na podest, je preteklo še nekaj časa. Ker naš muzej nima lastne konservatorsko-restavratorske delavnice, smo delo zaupali restavratorju Zoranu Flandru iz Zakojce. Upošteval je našo željo, da bi restavriran zapravljivček še kdaj lahko služil svojemu namenu. Da je bil v preteklosti precej v uporabi, so pričale poškodbe koles in zavornih ploščic. Restavrator je zapravljivček popolnoma razdrl, najprej zgornjo leseno konstrukcijo, potem podvozje in kolesno-vzmetni sistem. Vsak del je označil na skritem mestu, da pri sestavljanju ne bi imel težav. Vse kovinske dele je očistil in večkrat prebarval. S sedišč so bili odstranjeni neustrezni laki in premazi. Izdelane je bil naslon za noge in odpravljene poškodbe na kolesih, blatnikih, osi in vzmetenju. Vsi leseni in kovinski deli so bili ponovno površinsko zaščiteni. Tapetniška mojstrica Klara Kranjec je na novo tapecirala sedeže.
Mirjam Gnezda Bogataj
