Organizacija UNESCO praznuje 75 let
16. novembra 1945 je bila ustanovljena organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Leta 1960 je UNESCO sprožil poziv za ohranitev templjev Abu Simbel. To je bil začetek programa svetovne dediščine in znamenitega seznama, katerega cilj je varovanje krajev z izjemno univerzalno vrednostjo. Slovenija je postala članica organizacije 27. maja 1992 in uspešno sodeluje na Unescovih seznamih z vpisi s področja naravne, kulturne, nesnovne in dokumentarne dediščine.
Leta 2012 je bila na UNESCO Seznam svetovne dediščine vpisana Dediščina živega srebra Idrije in Almadéna. Proizvodnja živega srebra je v preteklosti potekala v okviru maloštevilnih rudnikov, med katerimi sta bila dva največja prav Idrija v Sloveniji in Almadén v Španiji, zato upravičeno trdimo, da sta pomembno sooblikovala svetovno zgodovino. Tu pridobljeno živo srebro se je v srednje- in južnoameriških rudnikih zlata in srebra od srede 16. stoletja dalje v postopku amalgamacije uporabljalo za pridobivanje teh dragocenih kovin, ki so se kot kapital vračale v Evropo in spodbujale razvoj modernega gospodarstva, znanosti in umetnosti oz. kulture nasploh. Rudnika sta bila v preteklosti gospodarsko povezana. Danes sta zaprta, oba pa v veliki meri ohranjata edinstveno dediščino, s katero predstavljata različne vidike »kulture živega srebra« tako v tehniškem, industrijskem in gospodarskem kot tudi splošnokulturnem, urbanem, socialnem in ekološkem smislu.
Ohranjena dediščina obsega dediščino rudnika in rudarjenja v najširšem pomenu besede: živosrebrovo rudišče, podzemne rove in jaške, vhodne rudniške stavbe, upravne stavbe, topilnico, skladišča živega srebra in žita, stanovanjske hiše, šolske zgradbe, cerkve, poti po katerih se je živo srebro tovorilo v svet … Med našteto spada tudi Idrijska kamšt, leta 1790 zgrajena črpalna naprava na vodni pogon za črpanje jamske vode z največjim lesenim pogonskim vodnim kolesom v Evropi, premera 13,6 m. V letošnjem letu je Mestni muzej Idrija, ki je njen skrbnik, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo in Občine Idrija, v celoti zamenjal dotrajano skodlasto streho Kamšti in obnovil stavbno pohištvo.
Mestni muzej Idrija je z Ministrstvom za kulturo in predstavniki strokovnih institucij in društev s področja klekljanja čipk sodeloval tudi pri pripravi nominacije Klekljanja čipk v Sloveniji, ki je bila vpisana na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva leta 2018. S tem pa naše delo na področju ohranjanja in predstavljanja dediščine klekljanja idrijske čipke ni bilo končano. Muzej kontinuirano zbira in hrani tovrstno gradivo, raziskuje, objavlja prispevke in samostojno ali v sodelovanju z nosilci z Idrijsko-Cerkljanskega (Čipkarska šola Idrija, Društvo klekljarice idrijske čipke, Klekljarsko društvo Marjetica Cerkno) in posameznimi ustvarjalci (Urška Pirc, Tina Koder Grajzar) pripravlja občasne razstave. V času, ko njihov ogled ni mogoč v razstaviščih, smo se poslužili novih orodij in razstave postavili na ogled v spletne galerije. Razstavi “Dvogovori” in “Čipka kaže soncu pot” si do konca letošnjega leta še vedno lahko ogledate. Lepo vabljeni!
Ivana Leskovec, Mirjam Gnezda Bogataj
