Muzej izza kulisja – Predmeti so srce muzeja, inventarna knjiga pa popis njegovih dragocenosti

Ste se kdaj vprašali, kje so popisani vsi predmeti, ki jih hranimo v muzeju? Zlasti najdragocenejši, tisti, ki smo jih razglasili za spomenike premične kulturne dediščine?

Inventarizacija je eden ključnih postopkov muzejske dokumentacije in je za muzej izjemnega pomena. Toda vsak muzejski predmet še ni muzealija. Zadostiti mora kriterijem izjemnosti, posebnega pomena, redkosti, starosti, dovršenosti, ustreznosti in usklajenosti z zbiralno politiko muzeja ter imeti urejeno lastništvo in avtorske pravice. Predmete, ki ustrezajo tem kriterijem, na ta način razglasimo za muzealije oz. spomenike premične kulturne dediščine. Med postopkom muzejske dokumentacije kustosi muzealije razvrstimo v ustrezne zbirke. Te so popisane v inventarnih knjigah.

Leta 1953 je muzej obsegal 3 zbirke, danes so predmeti razvrščeni v 16 različnih zbirk: Čipkarska zbirka, Etnološka zbirka, Geološka zbirka, Likovna zbirka, Rudarska zbirka, Zbirka industrija, obrt in rokodelstvo, Zbirka Partizanska bolnica Franja, Zbirka Partizanska tiskarna Slovenija, Zbirka pustnih mask, Zbirka razglednic, Zgodovinska zbirka, Numizmatična zbirka, Arheološka zbirka, Zbirka Aleša Beblerja, Zbirka Bevkova spominska soba.

Za posamezne muzejske zbirke smo odgovorni kustosi. Prav kustosi imamo tudi pomembno in odgovorno nalogo, da v skladu s strokovnim znanjem izberemo predmete, ki so nato vpisani v inventarno knjigo. Postopek je dolgotrajen in zahteven. Podatke ob novih spoznanjih dopolnjujemo in posodabljamo.

Podatki o predmetih, ki jih vodimo v inventarni knjigi, obsegajo:

• podatke o muzeju: naziv muzeja, sedež, kodno oznako;
• podatke o identifikaciji: inventarno številko predmeta, ime predmeta, fotografijo predmeta, ime avtorja ali izdelovalca predmeta, motiv in naslov dela (pri umetniških delih), datacijo in signacijo, kratek opis predmeta, napise in oznake, število delov, mere, material in tehniko izdelave, strokovno klasifikacijo: ime zbirke in oznako zvrsti premične kulturne dediščine, ohranjenost predmeta;
• podatke o izvoru: zgodovino predmeta (provenienco), najdišče, kraj in čas izdelave, kraj in čas uporabe predmeta;
  podatke o pridobitvi: način pridobitve predmeta (dar, donacija, odkup, najdba,…), ime pridobitelja, datum pridobitve, ime zadnjega lastnika, vrednost predmeta;
• podatke o inventarizaciji: lokacija predmeta v muzeju, datum inventarizacije predmeta, reference in povezave s predhodnimi postopki dokumentacije, ime odgovornega kustosa, datum inventarizacije.

Inventarne knjige so v preteklosti vodili ročno. Najstarejša inventarna knjiga Mestnega muzeja Idrija je nastala leta 1953 in je obsegala 1.515 predmetov. V prvo inventarno knjigo so vpisovali tudi knjižnično gradivo in dokumentarno gradivo ter celo inventar. Med prvimi vpisanimi predmeti je bila tudi slika Janka Trošta: Škafar.

Danes muzejsko dokumentacijo vodimo digitalno v muzejskem dokumentacijskem sistemu Galis, ki ga uporablja večina slovenskih muzejev. Kljub digitalni obdelavi gradiva in zagotavljanju varnosti hranjenja podatkov muzejske inventarne knjige redno tiskamo enkrat letno. Zaradi velikega števila predmetov natisnjene obrazce o predmetih hranimo v kar 38 inventarnih knjigah. Samo v letu 2020 smo v inventarne knjige našega muzeja vpisali kar 313 novih predmetov.

Bi želeli pokukati med strani inventarnih knjig? Čeprav odgovorni načrtujejo, da bodo podatki kmalu javni in se bodo v prihodnosti iz inventarne knjige prenašali v nacionalni register premične dediščine, si lahko nekoliko poenostavljen vpogled v inventarno knjigo ustvarite z ogledom muzejskih spletnih zbirk: https://www.muzej-idrija-cerkno.si/zbirka/geoloska-zbirka/. Spletni nabor predmetov letno razširjamo in dopolnjujemo, o čemer bomo pisali v nadaljnjih prispevkih Novičnika, ko vam bomo podrobneje predstavili tudi naše spletne zbirke.

Viri:

– Pravilnik o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine.

(Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6282)

– Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah.

(Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9575)

– Pravilnik o registru kulturne dediščine.

(Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9583)

Marija Terpin Mlinar

Fotografije: Tina Zadnik, februar 2021