Zgodbe iz naših zbirk: rifl za lan
Rifl za lan
Inv. št. 510:IDR; EZ -810
V naši etnološki zbirki hranimo zanimiv pripomoček v zvezi s predelavo lanu, ki so ga imenovali »rifl«. Letos je star 200 let. Kako to vemo? Preprosto, izdelovalec je vanj vrezal letnico izdelave 1821 in inicialke (verjetno) lastnika A S.
»Rifl« spominja na glavnik z ročajem. Izdelan je v enem kosu iz masivne deske (debelina 4,5 cm). Spredaj in deloma ob straneh je na desko pribita jeklena obroba, v katero so spredaj na gosto vdelani dolgi kovinski zobje. Na eni stranici je kovinsko ušesce z obročkom. Na vrhu je vrezana letnica 1821 in inicialke A S. S to pripravo so iz posušenih lanenih stebel odstranjevali glavice s semenom.
Gre gotovo za enega najstarejših predmetov v naših zbirkah, sodi tudi med tiste redke, ki so opremljeni z letnico. Ta podatek in pa dejstvo, da letos mineva 200 let od njegovega nastanka nas je spodbudilo k raziskovanju izvora. Izročitelj je pred leti povedal, da naj bi glavnik dobil v Podlanišču. Poizvedbe so nas pripeljale do domačije Na Kladju (Podlanišče). O njej pa smo našli zanimive podatke zapisane v knjigi Moj kraj skozi čas 2: življenje pod Ermanovcem, Bevkovim vrhom in Sivko (Sovodenj : Krajevna skupnost, 2017, str. 465-466).
Kladnška domačija, ki se danes že podira, je prvič omenjena že leta 1577. Pri hiši se je izmenjalo več priimkov. Po podatkih franciskejskega katastra je bil leta 1825 kot lastnik vpisan Anton Sedey. Njegove inicialke A S so enake inicialkam na našem riflu, vrezana letnica pa je dokaj blizu letnici 1821, da smemo domnevati, da gre za lastnika omenjenega pripomočka. Priimek Sedej se je obdržal do konca 19. stoletja, ko je bila domačija prodana, novi lastniki pa so se pisali Bevk.
Največje tkalsko središče na Kranjskem je bila Škofja Loka s širšo okolico, kamor bi lahko priključili tudi Cerkljansko. Pridelava in predelava lanu je bila tu pomembna dejavnost. Platno so tudi prodajali, po ustnem izročilu so ga menda iz Novakov vozili celo na Koroško, iz Podlanišča pa v Trst. Tukajšnjim tkalcem pa so nosili tkat tudi iz bolj oddaljenih krajev. Vse do petdesetih let 20. stoletja, ko so tudi poslednji tkalci pomrli ali opustili svojo obrt. O nekdanji razširjenosti lanu pa pričajo tudi krajevna in hišna imena: Podlanišče, Laniše (zaselek in kmetija, danes v Jaznah), kmetija Na Lanišah (Podlanišče), kmetija V Lanišah (Gorenji Novaki).
Milojka Magajne
