Razstava Albino Stulin: Kipi

Mestni muzej Idrija vas vabi na razstavo ALBINO STULIN: KIPI v Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg. Na ogled bo do 12. junija 2022, vsak dan od 10. do 19. ure.

Razvoj kvadra, fosilni peščenjak, 137 x 30 x 30 cm

 

 

 

 

 

 

 

Kiparstvo se je v zadnjih dveh desetletjih, v času pospešenega tehnološkega razvoja, močno transformiralo: postalo je performativno in interaktivno, kar pomeni, da se je od plastičnega oblikovanja snovi razširilo na modeliranje družbenega prostora, žive substance in celo človekovega zaznavanja. Vendar nove izrazne oblike niso izpodrinile klasičnega kiparstva, prav nasprotno: zdi se, da je ustvarjanje iz naravnih materialov, kamna, lesa, gline, ponovno v porastu.

Albino Stulin ni nikoli podvomil v izpovedno moč kamna, trdega in grobega materiala, iz katerega že več kot tri desetletja oblikuje neverjetno »mehke« in občutene skulpture. V svojih tematsko raznovrstnih delih, izklesanih iz marmorja ali granita, poudarja predvsem lepoto materiala, ki mu nevsiljivo vtisne svojo misel, idejo ali sporočilo. Izbor materiala z ustrezno notranjo strukturo je v njegovem delovnem procesu primarnega pomena, saj kamen pojmuje kot živo materijo, ki že vsebuje neko inherentno formo. Kipar jo mora le prepoznati in kiparsko artikulirati.

Ker poskuša Stulin pri oblikovanju skulptur ohraniti naravno formo kamna, je njegov kiparski jezik reduciran, omejen na bistvene poteze. V posameznih delih, kot je Poklon knjigi, išče pravo razmerje med grobo in gladko polirano površino, ki je povsem usklajena s temo skulpture: gre namreč za simbolično upodobitev zgodovine knjige od Mojzesovih knjig, ki so prikazane v spodnjem delu masivnega kuba, do danes. Na drugih skulpturah je njihova površina v celoti ročno zglajena, preoblikovana v organske, konkavno-konveksne, močno stilizirane oblike, s katerimi poudari zgolj najpomembnejše linije motiva, ki je v posameznih primerih komaj prepoznaven (Molitev). Posebne vizualne učinke dosega s pomočjo valovitih prelivov oblik in gub, ki dajejo kipom svojevrstno dinamiko (Razvoj kvadra). Med pomembnimi karakteristikami avtorjevega kiparskega pristopa velja omeniti tudi iskanje ravnotežja: tako med različnimi vrstami kamnov (Skupaj) kot med obliko in vsebino, ki se navezuje zlasti na njegovo intimno občutenje življenja (Samota, Par) in refleksijo o nedoumljivih razsežnostih človekovega bivanja.

V zadnjih delih, ki jih je pomenljivo poimenoval Meja v vesolju, premišljuje o mejah, ki jih človek ustvarja vsepovsod. Meja je seveda močno zaznamovala Stulinovo življenje v Beneški Sloveniji, vendar je njegovo razmišljanje – kot namiguje naslov del – precej širše. Kipi so kiparske upodobitve kozmičnega prostranstva, na katerih razbrazdana tekstura marmorja zaznamuje razsežnost vesolja – nekakšen makrokozmos v mikrokozmosu. Krožne vdolbine simbolizirajo planete, medtem ko vklesane črte in stopničasto odrezani robovi kamna ponazarjajo meje, ki jih v brezmejnem vesolju v fizični obliki ni mogoče postaviti. Vizualizacija metafizičnih razsežnosti človekovega življenja je prisotna tudi v delu Renesansa, ki je avtorjeva izvirna oblikovna varianta kamnite skulpture na Štalenski gori (8.–9. stoletje). Kip z upodobitvijo stiliziranih obrazov treh mož naj bi namreč simboliziral staroslovansko božanstvo Triglav, po katerem je dobila ime najvišja gora na ozemlju Slovenije. Stulin je skulpturo iz črnega belgijskega marmorja sicer zasnoval precej bolj abstraktno, z značilnimi krožnimi vdolbinami, ki jih lahko povežemo z duhovnim preporodom. Kombinacijo krožnih form in kvadratne oblike na zgornjem delu skulpture pa lahko prav tako interpretiramo kot povezavo med duhovnim in zemeljskim.

Da je izhodišče zadnjih Stulinovih del refleksija o duhovnem preporodu človeka, kaže tudi delo Arka, ki ga je zasnoval kot hommage judovski kulturi: delo se namreč navezuje na Noetovo barko, s katero je rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa. Oblikovna zasnova kipa je ponovno izvirna, saj je sestavljen iz treh delov, postavljenih drug vrh drugega, ki pa niso fiksno pritrjeni, ampak omogočajo rahlo premikanje. Avtor je malo plastiko tudi oblikoval z namenom, da se je gledalec lahko dotakne in začuti rahlo gibanje, njeno nestabilnost. Z dotikom sicer ruši nedotakljivost umetniškega dela, vendar gledalcu omogoči celovito dojemanje kiparskega dela, tako vizualno kot taktilno.

Razstavljena dela Albina Stulina so oblikovno in vsebinsko raznolika, saj postaja tematika njegovih del vse bolj poduhovljena, prežeta z razmišljanji tako o njegovi lastni biti kot o zgodovini, religiji, filozofiji in eksistenci človeštva nasploh. Avtor sicer v delih vizualizira predvsem osebna spoznanja na svoji življenjski poti, hkrati pa so skulpture, na katerih obliko vedno podredi vsebini, sredstvo za njegovo intimno komunikacijo z zunanjim svetom.

Nataša Kovšca,

umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

O AVTORJU

Albino Stulin (1965, Čedad/Cividale del Friuli) je študiral na Inštitutu za umetnost G. Sello v Vidmu/Udine, kjer je diplomiral leta 1990 pri profesorju Carlu Condellu. Leta 1985 je srečal mentorja igralskega studia Actorstudio v Ljubljani, brata Janeza in Andreja Vajevca. Odkril je Kulturni svet v Ljubljani in igral v kratkem filmu Kreplje na Krasu/Beautiful Kreplje (2000) režiserja Daria Frandoliča.

Leta 1993 se je izpopolnjeval na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah (Accademia di Belle Arti di Venezia). Pomembno je bilo njegovo sodelovanje s kiparjem Gianpietrom Carlessom leta 1994 v Gorici. Naslednje leto je v Piranu spoznal kiparja Janeza Lenassija, ki je postal njegov mentor in sodelavec. Živi in ustvarja v Špetru/San Pietro al Natisone.

SAMOSTOJNE RAZSTAVE

1990   Mittelfest, Čedad/Cividale del Friuli, Italija

1998   Galerija Porton, Grožnjan, Hrvaška

1999   Kulturni Dom Bazovica, Reka/Rijeka, Hrvaška

Galerija Alga, Izola, Slovenija

2000   Beneška galerija, Špeter/San Pietro al Natisone, Italija

2001   Banca Popolare, Čedad/Cividale del Friuli, Italija

2004   Centro culturale, Mortegliano, Italija

2011   Mestna hiša, Ljubljana, Slovenija

2017   Chanet Gallery, Quenzhou, Kitajska

2018   Galerija Kinogledališče, Tolmin, Slovenija

2019   Villa de Claricini Dornpache, Čedad/Cividale del Friuli, Italija

SKUPINSKE RAZSTAVE

2002   Percorsi della memoria, S. Daniele del Friuli, Italija

2003   Ironia nell’Arte, Čedad/Cividale del Friuli, Italija

2004   Srečanje v Porto dei Beneandanti, Portogruaro, Benetke/Venezia, Italija

2005   Incontri di Versi, Portogruaro, Benetke/Venezia, Italija

2005   Oko in Duh, Ljubljana, Slovenija

2006   Sublimno v kiparstvu, Mestna hiša, Ljubljana, Slovenija

2007   Javni Kipi, Ljubljana, Slovenija

Ars Forojuliana, Izola, Slovenija

Centro Friulano Arti Plastiche, Videm/Udine, Italija

Kulturni Dom, Celovec/Klagenfurt, Avstrija

2008   Centro Friulano Arti Plastiche, Videm/Udine, Italija

2009   Centro Friulano Arti Plastiche, Videm/Udine, Italija

2010   Knjižni spomeniki, Mestna hiša, Ljubljana, Slovenija

SIMPOZIJI

1997   I. simpozij kiparstva Rive D’Arcano, Videm/Udine, Italija

2001   V. mednarodni simpozij Vergnacco, Videm/Udine, Italija

2006   III. mednarodni simpozij Grosuplje – Mesto kipov, Grosuplje, Slovenija

2007   I. mednarodni simpozij Pinzano al Tagliamento, Spilimbergo, Italija

2010   II. mednarodni simpozij, Koper, Slovenija

NAGRADE

2006   Nagrada na razstavi Sublimno v kiparstvu, Mestna hiša, Ljubljana, Slovenija

2010   Nagrada na razstavi Knjižni spomeniki, Mestna hiša, Ljubljana, Slovenija

 

Razstavo sta finančno podprla Občina Idrija in Ministrstvo za kulturo RS.