Muzejski večeri – mag. Simona Kermavnar: Idrijski podobar Luka Čeferin (1805–1859)
Vabimo vas na prvo predavanje 40. sezone Muzejskih večerov z naslovom Idrijski podobar Luka Čeferin (1805–1859), ki bo v torek, 6. februarja 2024, ob 18. uri na gradu Gewerkenegg. Življenje in delo podobarja, tudi slikarja, kiparja (in kamnoseka) bo predstavila umetnostna zgodovinarka mag. Simona Kermavnar. Vstop prost.
Luka Čeferin se je rodil 2. oktobra 1805 v vasi Leskovica pod Blegošem. Ker sta starša zgodaj umrla, ga je kot fantiča pod svoje okrilje vzel domači župnik Janez Dežman, ki ga je poslal v uk k podobarju Janezu Groharju v Železnike. Pri njem je ostal šest let. Sredi dvajsetih let 19. stoletja se je preselil v Idrijo in tam odprl lastno podobarsko delavnico. Poročil se je z lekarnarjevo hčerko Katarino Blaznik in z njo imel dva otroka, Terezijo in Jožefa, ki je prav tako postal podobar. Leta 1837 je Luka izdelal lesen véliki oltar v podružnični cerkvi sv. Antona Padovanskega na Rožnem hribu. Prelomno zanj je bilo leto 1839, saj je po ženini in bratovi smrti približno za leto dni odšel na Dunaj na Akademijo za likovno umetnost. Naslednje leto se je vrnil domov in postal lastnik (leta 1990 porušene) hiše v središču mesta ob potoku Nikova.
Drugič se je poročil 1844, tokrat z Jero Ferjan z Bleda, s katero sta imela šest otrok, mdr. sina Karla, ki je bil svetovalec idrijskega župana in je imel od 1871 brzojavni urad. Istega leta (1844) se je udeležil prve industrijsko-obrtne razstave v Ljubljani, ki jo je organiziralo Društvo za spodbujanje in podporo industrije in obrti v Notranji Avstriji. Med 1843 in 1847 se je v njegovi delavnici učil Franc Ksaver Zajec, prvi slovenski akademsko šolani kipar in osrednji predstavnik historicističnega kiparstva na Slovenskem.
Luka Čeferin je veliko delal v postojnski, ilirskobistriški in vipavski dekaniji, ki so 1830 po zaslugi škofa Antona Alojzija Wolfa, prav tako Idrijčana, postale del povečanega ozemlja ljubljanske škofije. Čeferinovi naročniki so tako prihajali v glavnem iz cerkvenih krogov, nedavno odkrita signatura na nagrobnem spomeniku v Podragi pa je razkrila, da je bil tudi kamnosek. Z veliko gotovostjo lahko rečemo, da je marsikateri nagrobnik s po drugi svetovni vojni uničenega starega idrijskega pokopališča bil izdelan prav v njegovi delavnici.
Dogodki in prireditve v Mestnem muzeju Idrija se fotografirajo/snemajo v promocijske namene in so lahko javno objavljeni.
