Godovič na stičišču poti in časov / Kjer se poti spremenijo v zgodbe
Godovič na stičišču poti in časov
Kjer se poti spremenijo v zgodbe
Urbana razstava
30. 8.–31. 10. 2026
Trg pred cerkvijo sv. Urbana, Godovič
Odprtje razstave: 30. 8. ob 17. uri
Razstavo bosta slovesno odprla župan občine Idrija, Tomaž Vencelj in predsednik Krajevne skupnosti Godovič, Miha Rupnik.
Kulturni program bodo sooblikovali Mešani pevski zbor Godovič, pesnik Marko Pišljar in kulturna ustvarjalka Barbara Požinel.
Prav radovednost otrok iz podružnične šole Godovič je sprožila prvi kamenček v mozaiku, da bi praznovali 500-letnico omembe in se podrobneje seznanili s preteklostjo kraja. Podružnična šola Godovič je povezala predstavnike krajevne skupnosti in Mestni muzej Idrija. Slednji smo svoj prispevek k praznovanju videli v pripravi razstave in spremnega kataloga. Gre za prvo razstavo o vasi v okviru našega muzeja. Izbiri naslova smo namenili precej pozornosti. V želji, da bi bil ta poveden, zanimiv, povezan z vsebino in intuitiven, je bilo iskanje zahtevno. Želeli smo vključiti ime kraja ter ga povezati s ključnimi izrazi, ki poosebljajo rdečo nit razstave.
Preteklost Godoviča ne izstopa zaradi posameznega zgodovinskega dogodka. Njegov razvoj je odločilno zaznamovala naravna, prometna in strateška lega. Hribovit relief pokrajine, bližina soteske Zale ter ozka dolina so omogočali nadzor nad pomembnim prehodom, ki je povezoval notranjost dežele z zahodom in morjem. V Godoviču so se stikale poti proti Vipavski dolini, Goriški, Tolminski, Gorenjski in notranjosti. Prav na tem območju so se tisočletja srečevale meje. Meje različnih gospostev, dežel, cesarstev, pokrajin in držav. Lega je odločilno oblikovala zgodovinski razvoj kraja, od prazgodovinske naselbine na Jelenšku, srednjeveške mitnice, tovorništva ob poti živega srebra in novih prometnih povezav do nemirnega 20. stoletja. Redko se zgodi, da se kraj v zgodovinskih virih prvič pojavi zaradi svoje vloge in šele kasneje kot naselje. Da je bil Godovič sprva predvsem prometna postojanka, potrjuje tudi njegova doslej najstarejša znana omemba. Toponim Godawitz se po doslej znanih virih prvič pojavi leta 1450, in sicer v povezavi z njegovo prometno-gospodarsko vlogo knežje mitnice. Razvoj Godoviča skozi stoletja lahko zato beremo tudi kot zgodbo poti. In prav zato smo poti vpeli tudi v naslov razstave.
Razstava ob jubilejnem letu 500-letnice prve omembe cerkve sv. Urbana prinaša strnjen zgodovinski pregled razvoja kraja, ob tem pa osvetljuje tudi nekatera doslej manj raziskana vprašanja. Predstavlja več novih ugotovitev, ki dopolnjujejo dosedanje poznavanje zgodovine Godoviča in jih je bilo mogoče osvetliti z arhivskim gradivom in muzejskimi zbirkami. Med njimi velja izpostaviti zlasti začetke naselbine, obdobje 19. stoletja ter zgodovino 20. stoletja. V prispevku je več pozornosti namenjene upravni umestitvi kraja v širši zgodovinski okvir. Ponuja izhodišča za nadaljnje raziskovanje, ob tem pa skuša način življenja vasi v preteklosti približati s pomočjo ohranjenih pripovedi prebivalcev, ki so tu živeli v preteklosti.
Ob pripravi razstave smo poustvarili zgodovinske fotografije vasi, ki omogočajo edinstven vpogled v spremembe kulturne krajine. Poleg zgodovinskega loka razvoja razkrivamo, kako primarni arhivski viri pomagajo razkriti zgodovinske zmote, ugotavljamo, če je bila o Godoviču kdaj napisana pesem, kje najti Rovtarsko jezero in številne druge zanimivosti.
Nova spoznanja smo objavili tudi v istoimenskem katalogu razstave, ki oblikovno sledi podobi razstave. Ponuja razširjen zgodovinski in sodoben sociološki pregled s številnimi fotografijami, tabelami in izbranimi citati. Zbrani zapisi bodo v prihodnosti nudili podporo pri nadaljnjem zgodovinskem raziskovanju vasi.
