Partizanska tiskarna Slovenija z novo, celostno predstavitvijo spomeniškega območja

Spomeniško območje Partizanske tiskarne Slovenija je dobilo novo celostno prezentacijo, ki obiskovalcem na pregleden in vsebinsko bogat način približuje delovanje ene najpomembnejših ilegalnih tiskarn na Slovenskem med drugo svetovno vojno.

Partizanska tiskarna Slovenija je na skritem mestu delovala od septembra 1944 do maja 1945. V njej so nastajale številne tiskovine, med katerimi je imel osrednje mesto Partizanski dnevnik. Izhajal je vsak dan, kar je bilo v takratni okupirani Evropi velika redkost. Tiskarna je imela pomembno vlogo pri obveščanju prebivalstva o poteku vojne, širjenju odporniškega gibanja ter ohranjanju slovenskega jezika in kulture.

Po koncu vojne je bila razglašena za kulturnozgodovinski spomenik, 18. maja 1947 pa odprta za javnost.
Do danes je ohranila izvirno podobo, vključno s še vedno delujočo tiskarsko opremo, zato ostaja dragoceno pričevanje o razmerah, v katerih so med vojno nastajale novice, pozivi in druge tiskovine.

Nova celostna prezentacija se začne že ob glavnih dostopnih poteh. Na križišču poti iz smeri Vojskega proti Vojščici ter iz smeri Huma proti spodnjemu dostopu do tiskarne sta postavljena dva simbolno oblikovana totema. V obeh je umeščena maketa Partizanske tiskarne Slovenija v merilu 1 : 100, ki jo je izdelal višji konservatorsko-restavratorski sodelavec Goriškega muzeja Davorin Pogačnik.

Obiskovalce na začetku dostopne poti pričaka uvodna tabla,  do spomeniškega območja pa jih vodijo novi smerokazi.
Na zunanji strani barak so postavljene vsebinske table s 3D-izrezi, ki obiskovalca uvajajo v posamezne vsebine in mu pomagajo bolje razumeti organizacijo ter delovanje tiskarne.

Predstavitev se nadaljuje v notranjosti objektov, kjer so podrobneje predstavljene razmere med drugo svetovno vojno, pogoji dela v tiskarni, nastajanje tiskovin in zgodbe ljudi, ki so bili vključeni v njeno delovanje. Obiskovalci lahko spoznajo tudi vsakdan zaposlenih, njihovo delo in zahtevno organizacijo življenja na skriti lokaciji.

Ena izmed osrednjih posebnosti nove prezentacije je velik zemljevid z naslovom Domače podporno okolje 1944–1945. Prikazuje razvejano mrežo relejnih postaj, javk, bunkerjev, skladišč in ciklostilnih tehnik, brez katerih Partizanska tiskarna Slovenija med vojno ne bi mogla delovati. Zemljevid razkriva širše podporno zaledje ter številne povezave in ljudi, ki so omogočali tiskanje, prenos in razpošiljanje gradiva.

Nova prezentacija, katere koncept in besedila je zasnoval dr. Miha Kosmač, tako ne predstavlja le same tiskarne, temveč tudi širši sistem sodelovanja, organizacije in zaupanja, na katerem je temeljilo njeno delovanje. Obenem obiskovalce spodbuja k razmisleku o pomenu svobode govora, svobode tiska in verodostojnosti virov – vrednotah, ki ostajajo pomembne tudi danes.

Partizanska tiskarna Slovenija je odprta od 15. aprila do 15. oktobra, od torka do nedelje med 9. in 16. uro.
Za predhodno najavljene skupine je ogled mogoč tudi zunaj rednega odpiralnega časa.