Dediščina živega srebra od znanosti do odra

Mestni muzej Idrija je v sodelovanju društvom Češko-slovenskega prijateljstva gostoval na Češkem s kulturnima dogodkoma Dediščina živega srebra od znanosti do odra.
Nastopili smo v mestih Vimperk in Kašperské Hory.
Dogodek je povezal strokovno predavanje, muzejsko predstavitev idrijskih čipk in gledališko uprizoritev.

Osrednji strokovni del večera je bilo predavanje Idrijska dediščina živega srebra: zgodovinski, kulturni in okoljski vidiki z muzejsko predstavitvijo idrijskih čipk, ki sta ga pripravila in izvedla dr. Miha Kosmač in Marija Terpin Mlinar iz Mestnega muzeja Idrija, prevajala pa ga je predsednica društva, mag. Alena Šamonilova.

Predavatelja sta predstavila zgodovinske, kulturne in okoljske vidike dediščine živega srebra ter pomen Idrije v širšem evropskem rudarskem prostoru. Idrijski rudnik živega srebra je bil v času Habsburške monarhije del obsežne rudarske mreže, v katero so bile vključene tudi češke dežele. Poseben poudarek je bil namenjen dediščini Idrije in Almadéna, dveh največjih rudnikov živega srebra na svetu, ki sta bila več stoletij gospodarsko in tehnološko povezana. Predavanje je osvetlilo tudi pomen živega srebra za razvoj znanosti, trgovine in vsakdanjega življenja ter njegovo dediščino po zaprtju rudnikov. Pomemben del predstavitve so bile tudi idrijske čipke, ki sodijo med dragoceno nesnovno kulturno dediščino Idrije.

Večer se je nadaljeval z gledališko uprizoritvijo »Ne bojim se ne hudiča ne biriča!«: Pregon tihotapke Melhiorce, ki temelji na resnični zgodbi iz 18. stoletja. Predstava pripoveduje o Marini Melhiorci – Mihovi Marini oziroma Mihovki, tihotapki živega srebra in prvi poimensko znani prekupčevalki z idrijsko čipko. Poleg napete zgodbe o tihotapljenju živega srebra uprizoritev odpira tudi vprašanja preživetja, človeške iznajdljivosti, nasilja in ljubezni.

Scenarij za uprizoritev je napisala Alenka Bole Vrabec, režirala jo je Mateja Mlačnik, nastopila pa je Metka Pavšič. Češki prevod je pripravila mag. Alena Šamonilova, predstava pa je bila opremljena s češkimi podnapisi.

Dogodek je pokazal, da dediščina živega srebra ni le stvar preteklosti, temveč zgodba, ki še danes povezuje ljudi, kraje in ustanove čez meje.

Izvedbo dogodka so omogočili: Občina Vimperk, Občina Kašperské Hory, Mestni muzej Idrija, Ministrstvo za kulturo RS, Občina Idrija, Urad RS za Slovence v zamejstvu in tujini ter Češko-slovensko društvo.
Častni pokrovitelj dogodka je bilo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pragi.