V Bruslju obeležili 15-letnico pobude Znak evropske dediščine

Prejšnji teden so v Bruslju obeležili 15-letnico pobude Znak evropske dediščine. Na slovesnosti, ki je potekala 22. aprila 2026 v Muzeju umetnosti in zgodovine v Bruslju je Znak evropske dediščine prejelo 13 novih nosilcev. Skupnost se je s tem povečala na 80 članov v več kot 250 mestih po vsej Evropi. Izbor za leto 2025 je predstavil lokacije, ki odražajo raznolikost in globino skupne evropske zgodovine in kulturne krajine: Deželna orožarna Gradec (Avstrija); Kraljevi muzej Mariemont s posestvom in parkom (Belgija); Center za proizvodnjo soli in mestno središče Provadia (Bolgarija); Prostor za svobodno izražanje (Češka); Mestna rečna pokrajina Pader (Nemčija); Kulturni center La Nau (Španija); Industrijska dediščina Varkausa (Finska); Rashi iz Troyesa – Kraji spomina (Francija); Kraji miru (Portugalska, Španija, Madžarska, Slovaška, Hrvaška, Bolgarija); Park Bosco delle Querce (Italija); Katakombe sv. Pavla (Malta); Evropski center za glasbo Krzysztofa Pendereckega (Poljska); in skalna zavetja Lagar Velho (Portugalska).

Te lokacije, ki jih je neodvisna strokovna komisija izbrala izmed 21 finalistov, se odlikujejo ne le po svojem zgodovinskem pomenu, temveč tudi po svojem prizadevanju za izobraževanje, vključevanje javnosti in spodbujanje evropskih vrednot, zlasti med mlajšimi generacijami. Dogodek se je začel z uvodnim nagovorom Glenna Micallefa, komisarja za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport, ki je med drugim izpostavil:

»Teh 13 na novo nagrajenih lokacij pooseblja vse najboljše, kar predstavlja Znak evropske dediščine. Odražajo bogastvo naše skupne zgodovine, pri čemer vsaka zaznamuje pomemben mejnik pri oblikovanju vključene, informirane in v prihodnost usmerjene družbe, zasidrane v evropskih vrednotah, ki jih cenimo. V času velikih sprememb in pretresov nam dediščina daje oporo. Pomaga nam razumeti, od kod prihajamo, osmisliti, kje smo danes, ter nas navdihuje pri gradnji skupnosti prihodnosti. Nikoli ne smemo podcenjevati pomena in potenciala teh krajev: pomagajo državljanom, da se povežejo s svojo identiteto in v krajih, ki jim je podeljen Znak evropske dediščine, prepoznajo odsev svoje skupne zgodovine.«

Slovesne podelitve novih znakov in foruma dan pozneje se je udeležila tudi Milojka Magajne, predstavnica Partizanske bolnice Franja, ki se ponaša z znakom od leta 2015.
Povabljena je bila tudi na pogovor, ki ga je sočasno gostil evropski komisar Glenn Micallef o izvajanju pobude Znak evropske dediščine in njeni prihodnji usmeritvi. Poleg izbranih predstavnikov nosilcev znaka so v pogovoru sodelovali nekateri nacionalni koordinatorji, predstavniki Mladinskega svetovalnega odbora in biroja ZED. Namen razgovora je bil identificirati težave s katerimi se nosilci srečujejo pri upravljanju in prezentaciji svojih območij in ugotoviti, s katerimi ukrepi ali mehanizmi bi jih EU komisija lahko učinkoviteje podprla. Zbrane ugotovitve bodo predstavljale osnovo za spremembe, ki se načrtujejo tako v samem izbirnem postopku kot tudi v kasnejšem izvajanju aktivnosti in poročanju nosilcev znaka. S tem bi zagotovili, da pobuda še naprej dosega novo občinstvo ter spodbuja globlje vključevanje v evropsko zgodovino in vrednote.

Več informacij o novih nosilcih znaka:
https://culture.ec.europa.eu/cultural-heritage/initiatives-and-success-stories/european-heritage-label