Larfe

Larfe
Fotografska razstava: Tine Venko
Gostujoča maska iz Slovenskega etnografskega muzeja: Ta star, 1938
23. 1.–17. 2. 2026
Cerkljanski muzej

Odprtje razstave in pogovorni večer ob 70-letnici ponovne obuditve Cerkljanske laufarije: petek, 23. januar, ob 18. uri.
Sodelovali bodo: mag. Adela Pukl (Slovenski etnografski muzej), Milojka Magajne (Mestni muzej Idrija), Tomaž Lahajnar (Društvo Laufarija Cerkno) in Vid Prezelj (rokodelec, izdelovalec larf).

Cerkljanska laufarija (1956–1926)
Leta 2026 obeležujemo 70-letnico obnovitve Cerkljanske laufarije, enega najstarejših in najbolj samosvojih pustnih obredov pri nas. Na pobudo Petra Breliha in v sodelovanju z dr. Nikom Kuretom z Inštituta za slovensko narodopisje je bil v Cerknem ustanovljen laufarski odbor, ki je leta 1956 obudil že skoraj pozabljeno pustno šego. Danes Cerkljanska laufarija velja za enega najprepoznavnejših izrazov lokalne identitete – za pravo srce Cerkljanske. Leta 2014 je bila razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Nesnovna kulturna dediščina ne prebiva v materialnih sledovih, temveč v ljudeh, njihovem znanju, spominu in skupnih dejanjih. Gre za običaje in obrede, ki se prenašajo iz roda v rod ter soustvarjajo občutek pripadnosti in kontinuitete. Z razglasitvijo za dediščino državnega pomena je priznana njihova izjemna vrednost in hkrati odgovornost, da se ohranjajo v svoji izvirnosti in ostajajo del živega kulturnega prostora.

Ključno vlogo pri ohranjanju in razvoju Cerkljanske laufarije ima Društvo Laufarija Cerkno, ki v sodelovanju z lokalno skupnostjo in Mestnim muzejem Idrija oziroma Cerkljanskim muzejem skrbi za prenos znanja in kontinuiteto obreda. Z vsakoletno pustno obsodbo in spremljevalnimi dogodki – od sprevodov in koledovanj do priprave pustne obtožnice in usmrtitve pusta – laufarija ostaja živ, prepoznaven in pomenljiv izraz skupnosti tudi danes.

K ohranjanju Cerkljanske laufarije pomembno prispeva tudi Cerkljanski muzej, ki skrbi za varstvo njene materialne dediščine. Skozi razstavno dejavnost, pedagoške in andragoške programe ter strokovne objave muzej sooblikuje prostor razumevanja in prenosa tega izjemnega pustnega obreda. Ob 50-letnici obnovitve je bila v muzeju odprta stalna razstava Pust je kriv! Pripoved o cerkljanskih laufarjih, s katero se je laufarija uvrstila med redke slovenske pustne šege z muzejsko predstavitvijo. Ob 60-letnici pa so članice Klekljarskega društva Marjetica Cerkno poskrbele, da so laufarji zaživeli tudi v klekljanih podobah. Tako sta se na domiseln način prepletli dve enoti nesnovne kulturne dediščine državnega pomena: Cerkljanska laufarija in klekljanje idrijskih čipk.
Čeprav se na prvi pogled zdi, da je o laufariji povedano že vse, njena pripoved ostaja odprta. Ob letošnjem jubileju smo zato zasnovali večletni raziskovalni projekt, katerega cilj je nastanek monografije o Cerkljanski laufariji. Ta bo na enem mestu zbrala ključna spoznanja o njenem izvoru, zgodovinskem razvoju ter materialni in nesnovni dediščini – od larf do kalamonov, ki predstavljajo svojevrstno kroniko prostora in časa, v katerem so nastali.

Poslanstvo laufarjev je, da na Cerkljansko prikličejo pomlad, s pustnim obredom obračunajo z vsem slabim in napačnim preteklega leta ter skupnosti omogočijo nov začetek.
Naj bo tudi letos tako – de bla ripa bel debiela.

Ta star iz Slovenskega etnografskega muzeja po 70 letih ponovno v Cerknem
Larfa ta starega sodi med najstarejša ohranjena naličja Cerkljanske laufarije v zbirki SEM. Nastala je po naročilu cerkljanskega rojaka Petra Breliha (1882–1962), enega glavnih pobudnikov obnove laufarije leta 1956. Po priključitvi Primorske Italiji je optiral za Jugoslavijo in se z družino preselil v Ljubljano. V tridesetih letih 20. stoletja je domnevno naročil izdelavo treh larf (ta star, pust in ta terjast) pri cerkljanskem podobarju in fotografu Francu Peternelju (1883–1951) ter jih celo vnaprej plačal, vendar naročilo ni bilo izvedeno. Larfe je nato izdelal rezbar Avguštin Hadalin (1876–1949), ki je takrat živel na Brcah, najrevnejšem predelu Cerknega. Cena treh larf je znašala 90 lir, kar je ustrezalo vrednosti dveh telet; mojster je na račun pripisal: »Delo je bilo zamudno, ker smo že pozabili, kakšne so bile, […] a vendar mislim, da sem še dobro pogodil in upam, da se vam ne bo zdel prevelik račun.«

V Ljubljano je maske dostavil Brelihov znanec iz Cerkna, Franc Mezek – Purgar. Po vojni je Brelih SEM-u maske najprej posodil, leta 1949 pa jih je slednji odkupil. Za prvo laufarijo leta 1956 so si larfi ta starega in ta terjastega izposodili v SEM-u; ker so ju morali vrniti, je naslednje leto Franc Kobal ti dve maski izdelal na novo. Njegov ta star je na ogled na stalni razstavi Pust je kriv! Pripoved o cerkljanskih laufarjih.

Tine Venko in njegova pripovedna podoba Cerkljanske laufarije
Tine Venko je kot radoveden učenec že v osnovni šoli nadgrajeval svoje številne interese. Najpomembnejšo življenjsko usmeritev mu je na osnovni šoli odprla izvirna obšolska dejavnost Osnovne šole Cerkno, imenovana Šolska radiotelevizija (ŠRTV), ki ga je pod izjemno kvalitetnim mentorstvom Braneta Breliha dolga leta usposabljala za medijskega eksperta. Laufarija je tudi z njegove umetniške digitalne fotografije v živo spregovorila skozi vseh petindvajset laufarskih likov. Umetelno ujeti v značilnih tradicionalnih položajih ohranjajo starodaven spomin na bogato praznično vsebino izvirnega pozdrava pomladi na Cerkljanskem, ki se skrivnostno izgublja nekje v preteklosti.

Po redno zaključeni tehniški gimnaziji na Vegovi in smelo začrtani karierni poti na področju digitalne ustvarjalnosti predvsem z domiselnimi videoposnetki aktualne zabavne glasbe je Tine Venko nadaljeval študij na Inštitutu in akademiji za multimedije (IAM), smer Multimedijska produkcija, kjer je leta 2024 diplomiral z dokumentarnim diplomskim delom Laufarija, srce Cerkljanske.
Po diplomi na akademiji za multimedije Tine Venko študij nadaljuje na Fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ), magistrski program Mediji in novinarstvo. Aktivni član prizadevnega Društva Laufarija Cerkno je že dobro desetletje, zadnji dve leti pa vsako nedeljo intenzivno fotografira vsa laufarska obredja od priprav, koledovanja, množično obiskane pustne obsodbe in obrednega odkopa »bota«, vse do tragikomične eksekucije Pusta.

Pričujoča razstava Larfe, na kateri je razstavljenih več kot 30 fotografij, je tako dragocen prispevek k sedemdesetemu rojstnemu dnevu prenovljene in javno potrjene Cerkljanske laufarije, katere najdragocenejša pridobitev je prav gotovo zanos in naklonjenost mladih generacij ob njenem ohranjanju in posodabljanju njene promocije.

Dogodek poteka v soorganizaciji Cerkljanskega muzeja in Društva Laufarija Cerkno.