Gostujemo: Rudarski muzej dežele Baskije

Če so bili prvi stiki Idrije s Španijo zaradi prevlade na globalnem trgu živega srebra predvsem tekmovalne narave, 500 let kasneje prevladuje kulturno sodelovanje.
To potrjuje že peto gostovanje razstave Almadén & Idrija = Zakladnica svetovne dediščine na Iberskem polotoku.  

Odzvali smo se vabilu Rudarskega muzeja dežele Baskije, kjer predstavljamo dediščino živega srebra, plod mednarodnega sodelovanja, ki osvetljuje bogato zgodovino, tehnološki razvoj in kulturni pomen dveh največjih rudnikov živega srebra na svetu: Almadéna (Španija) in Idrije (Slovenija).

Osrednji vsebinski poudarki razstave so:

– dediščina rudarjenja in metalurgije živega srebra,
– vsakdanje življenje rudarskih skupnosti,
– pomen čezatlantskih povezav preko trgovine z živim srebrom,
– večstoletno sodelovanje, tekmovanje in napredek.

Dediščina živega srebra je kot enota UNESCO-ve svetovne dediščine že v izhodišču zavezana mednarodnemu kulturnemu sodelovanju, ki je ključno za razumevanje te vsebine. Sodelovanje omogoča izmenjavo znanj, izkušenj in tradicij, s čimer bogati družbo in spodbuja ustvarjalnost. Zmanjšujejo se predsodki, namesto tega se s povezavami ustvarja prostor za dialog, sodelovanje in medsebojno spoštovanje. Širše mednarodno okolje povečuje zavest o skupni odgovornosti za ohranjanje dediščine prihodnjim generacijam in  ker je z živim srebrom neločljivo povezan tudi okoljski odtis, krepi tudi zavedanje o pomenu skrbi za okolje.

Živosrebrovi rudarski mesti, ki ju predstavljamo na razstavi, sta bila več stoletij velika tekmeca in obenem poslovna partnerja. Sloves španskega rudnika je bil v začetku novega veka močno utrjen. Sorodstvene vezi med avstrijsko in špansko vejo Habsburžanov so od 16. stoletja dalje spodbujale trgovino z živim srebrom, a so jih vplivne bankirske in trgovske hiše zaradi prevlade na trgu uspešno preprečevale. Neuradno je izmenjava vseeno potekala. Povpraševanje po idrijskem živem srebru je bilo odvisno od španskih zalog, zato obdobje prvega večjega izvoza v letih 1556–1563 sovpada z velikim jamskim požarom v Almadénu. Vrhunec soodvisnosti predstavlja podpis Španskih pogodb. Cikel šestletnih pogodb o dobavi idrijskega živega srebra Španiji so podpisali v letih 1785 in 1791. Španija si je prizadevala postati edini kupec idrijskega živega srebra.

Tekmovanje med mestoma je ob skrbi za ohranjanje in predstavljanje izvirne rudarske kulture in celovitosti dediščine živega srebra preraslo v sodelovanje in prijateljstvo.

Muzejsko predstavitev razstave smo pospremili z umetniškim dogodkom: gledališko uprizoritvijo »Ne bojim se ne hudiča ne biriča!«: Pregon tihotapke Melhiorce, opremljeno s španskimi podnapisi. V glavni vlogi je nastopila igralka Metka Pavšič. Slovesnega odprtja se je udeležila predstavnica slovenskega veleposlaništva v Madridu, gospa Mojca Grandovec. Na odprtju sta spregovorila tudi direktorica Rudarskega muzeja dežela Baskije, gospa Haizea Uribelarrea, direktorica Fundacije rudarskih muzejev Amelia Ortiz Alonso in direktor Mestnega muzeja Idrija, dr. Miha Kosmač.

Razstava je nastala v sodelovanju z Rudarskim muzejem dežele Baskije v Španiji in Mestnim muzejem Idrija. Pri organizaciji so nam bili v veliko pomoč sodelavci skupine Sadim – grupohunosa ter Veleposlaništvo Republike Slovenije v Madridu, za podporo se zahvaljujemo tudi Občini Idrija in  Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.