Partizanska čipka
RUDI FINŽGAR (1920–1995) je zanimiva osebnost iz slovenske preteklosti. Smučar, skakalec, športni funkcionar, gospodarstvenik, vodja smučarske delavnice v Cerknem in po vojni direktor tovarne Elan v Begunjah je imel samozavest, vizijo in neizmerno voljo, zato mu je uspevalo vse, česar se je lotil. Umrl je na 9. julija pred 30 leti.
V njegovi zapuščini se je ohranila tudi zanimiva klekljana podoba Josipa Broza Tita. Ob odhodu iz Cerknega, marca 1945, je snel čipko s stene smučarske delavnice in jo odnesel s sabo. Ni se spominjal, kako je klekljani lik Tita prišel na zid delavnice. Marca 1945, med zadnjo nemško ofenzivo, je bil med borci, ki so doživeli kalvarijo na Poreznu, ko so se partizanske enote znašle v nemškem obroču, a se je uspel rešiti na varno. O tej čipki je po vojni pripovedoval Jožetu Vidicu, ki je zgodbo objavil. V članku z naslovom Nenavadna pot maršalove podobe, ki je izšel v Nedeljskem dnevniku leta 1979, je zapisal, da mu je dve ali tri leta po pogovoru s Finžgarjem pisala Terezija Habe iz Idrije, da je ona sklekljala Tita. Terezija je bila doma z Vojskega, v družini je bilo sedem sester in trije bratje. Živeli so v zaselku Tabrovše, zato so ljudje sestre, ki so v mladih letih služile pri kmetih, pozimi pa klekljale po cele dneve, imenovali Tabrovke. Bile so zelo dobre klekljarice, ki so izdelovale tudi bolj zahtevne čipke. Terezija je Vidicu povedala, da je sama izdelala papirc za čipko in jo sklekljala februarja 1945. Pokazala mu je tudi partizansko potrdilo, ki ga je zanjo dobila. Čipka je bila izdelana za II. Pokrajinsko konferenco Slovenske protifašistične zveze žena za Primorsko (SPZŽ), ki je bila 11. in 12. februarja 1945 v Cerknem. Na tem potrdilu z datumom 12. 3. 1945 je bilo menda zapisano, da je bila čipka podarjena Titu na II. Pokrajinski konferenci SPŽZ v Cerknem. To ne drži, saj Tita ni bilo na tej konferenci, niti ga takrat ni bilo v Sloveniji. O tem tudi ne najdemo nobenega zapisa v prispevkih s konference, ki so bili marca 1945 objavljeni v Glasilu SPŽZ za Slovensko Primorje – Slovenka.
In kako se je potem čipka znašla v Finžgarjevih rokah. Na osnovi virov, lahko sestavimo precej možno različico zgodbe. Konferenca žena je potekala v novi dvorani, ki so jo v komaj treh tednih zgradili na ruševinah bombardirane italijanske vojašnice v Cerknem. Udeležilo se je je okoli 500 delegatk iz vse Primorske, prišle so celo iz Gorice in Trsta. Čipka Tita je bila verjetno uporabljena kot okras dvorane, ki pa je bila med zadnjo nemško ofenzivo marca 1945 znova požgana. Ker so se manjše konference dogajale tudi v hotelu Porezen, kjer je bila tudi smučarska delavnica, je možno, da so ob kakšni taki priložnosti čipko iz dvorane preselili v hotel Porezen.
Čipka Tita, last družine Finžgar, je trenutno razstavljena v Cerkljanskem muzeju. Tam sta na ogled tudi diploma in brzostrelka, ki ju je Rudi Finžgar prejel za prvo mesto v skokih. Delček njegove zgodbe pa lahko spoznate na razstavi Partizanske smučarske tekme pred Nordijskim centrom Planica.
