Tihotapka Melhiorca na obisku pri Bevku

Tihotapka Melhiorca na obisku pri Bevku
razstava ilustracij Irene Gubanc
28. 6.–28. 9. 2025
Domačija pisatelja Franceta Bevka, Zakojca

Ogled razstave: vsako soboto in nedeljo med 14. in 17. uro

Le kdo še ne pozna tihotapke Melhiorce?
Najbolj zvite in navihane krošnjarke s čipkami in tihotapke živega srebra ter v zadnjem času prepoznavnega muzejskega lika? Tokrat se podaja na Cerkljansko, in sicer na Domačijo pisatelja Franceta Bevka v Zakojci.

Na podstrešju domačije je od 28. junija 2025 dalje na ogled razstava ilustracij Irene Gubanc, ki prikazuje ključne prizore iz zgodbe o tihotapki: predstavitev glavne junakinje Melhiorce, ki se nagajivo smuka med črkami napisa svojega imena, rudniškega upravitelja Steinberga, ki se v svoji grajski pisarni jezno dvigne izza miza ob tem prevrne stol in papirje z mize, sodni sluge, ki osumljeno tihotapko neusmiljeno vlečejo v snegu, grajska ječa…
Ob tej priložnosti vam nekoliko podrobneje predstavljamo ustvarjalni proces likovnega nastajanja ilustracij.

Muzejski lik in vizualna podoba tihotapke Melhiorce
Muzealci smo želeli s pomočjo oblikovalke in ilustratorke Irene Gubanc upodobiti lik, s pomočjo katerega bi lahko celoviteje predstavljali, izobraževali in promovirali osrednje muzejske vsebine na gradu Gewerkenegg: dediščino živega srebra in idrijsko čipko. Med množico brezimnih rudarjev in klekljaric smo izbrali lik tihotapke Melhiorce, resnične zgodovinske osebnosti iz 18. stoletja, ki je postala nosilni lik novih muzejskih vsebin.
Ilustratorka Irena Gubanc (1972) se je pri svojem delu opirala na več virov: študijsko literaturo, značilne idrijske barve ter rudarske in rudniške simbole. V vizualno podobo so zajeti tudi zgodovinsko verodostojni drobci, npr. stare upodobitve Idrije, rudniške karte iz 18. stoletja ter čipke, značilne za zgodnje 18. stoletje. Podoba resnične zgodovinske osebnosti Marine Melhiorce seveda ne obstaja, zato se je ilustratorka pri ustvarjanju poslužila umetniškega opisa avtorice zgodbe, kustosinje Marije Terpin Mlinar:

… Imela je okrogel naguban obraz s špičasto bradico, širok krompirjast nos, prekrit z gostimi pegicami, in ostre ličnice. Mlade in iskrive so bile le njene oči, s katerimi je nagajivo mežikala v svet.
Bila je majhna in drobna, a žilava. Pogosto se je držala nekoliko zgrbljeno. Oblečena je bila v preprosto zakrpano krilo z životcem in predpasnik. Med živahno hojo je delala dolge korake in pri tem pometala po tleh s svojim dolgim krilom, zato je bil spodnji rob krila stalno umazan. Lase s sivimi prameni je imela nemarno spete v figo. Včasih jih je skrila pod ruto, ki ji je bila silno ljuba. Zdelo se je, da je njen hrbet cel upognjen zaradi malhe iz pisanega blaga, ki jo je vedno nosila na hrbtu in od katere se ni nikdar ločila. Celo med ruvanjem plevela jo je čakala ob robu njive.
Melhiorca je bila tako zgovorna, da so besede kar deževale iz nje. Njen glas se je slišal kot zvončkljanje in že na daleč jo je izdajal njen glasni smeh …

Na podlagi opisa je nastala podoba sključene starejše ženice prifrknjenega nosu in živahnega pogleda, oblečene v dolgo rjavo krilo z životcem in svetlejšim podkrilom. Preko krila ima oblečen prepoznaven pikčast predpasnik, v nekaterih prizorih pa njene v figo spete lase pokriva črna ruta.

O ilustracijah
Razstavljene ilustracije so izdelane v vektorski tehniki, ki je še posebej prepoznana in priljubljena pri mlajši ciljni publiki, vajeni komuniciranja preko interaktivnih medijev. Ilustracije delujejo sodobno in sveže.
Vse ilustracije so glede na vsebino barvno smiselno usklajene. Tako so na primer prizori z upraviteljem Steinbergom obarvani v opečnat ton, ki spominja na cinabaritno rudo. Temna ječa, vleka po snegu in pobegli tihotapci v sivih tonih ustvarjajo hladen občutek sodbe in ujetosti, v predstavitvenem in sklepnem prizoru pa se Melhiorca edinkrat pojavi z belino v ozadju, ki junakinjo osvobaja. V nekatere ilustracije so dodani inserti starih dokumentov, ki so povezani s samim procesom, ali krajem, kjer se je zgodba odvijala. V druge so kot kolaž dodane idrijske čipke. S tem smo ilustracije še bolj povezali z resničnimi zgodovinskimi dogodki, lokalno identiteto in likovnimi elementi. Ilustracije so tiskane v večjem formatu (50 × 90 cm) in vdelane v čudovite okvirje iz naravnega brezovega lesa.
Sodobna likovna govorica se kontrastno prepleta z zgodovinsko tematiko in s tem preteklost predstavlja na nov način. Gledalca in bralca nagovarja z aktualno vizualno govorico, mestoma še dodatno opremljeno z obogateno resničnostjo (AR).Podajte se v čaroben svet razstavljene preteklosti in seznanite se s celotno tihotapsko zgodbo.

V času trajanja razstave pripravljamo tudi dodaten program:
•  avgusta 2025 bomo na Bevkovi domačiji pripravili gledališko uprizoritev »Ne bojim se ne hudiča ne biriča!«: Pregon tihotapke Melhiorce (s presenečenjem!),
•  septembra 2025 bo v okviru Bevkovih dnevov potekala pravljična ura.