Dediščina UNESCO
Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija
Klekljanje čipk na Slovenskem
Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija
Rudarska dediščina dveh največjih rudnikov živega srebra na svetu je bila kot skupna enota »Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija« leta 2012 vpisana na Unescov Seznam svetovne dediščine. Zajema dediščino obeh rudnikov in rudarjenja v najširšem pomenu te besede: rudišče, rove, jaške, industrijske stavbe ter profano in sakralno arhitekturo, vezano na delovanje rudnika in življenje rudarjev.
Mestni muzej Idrija je eden od upravljalcev spomenikov te kompleksne dediščine. V varstvo in prezentacijo so nam zaupani grad Gewerkenegg – nekdaj rudniška upravna stavba, danes domovanje enega najboljših evropskih muzejev industrijske in tehniške dediščine, jašek Frančiške z obnovljenimi rudniškimi stroji in napravami, Idrijska kamšt z največjim lesenim pogonskim kolesom v Evropi premera 13,6 m in Idrijska rudarska hiša, v kateri predstavljamo bivalno kulturo in način življenja idrijskih rudarjev.
Muzej si prizadeva učinkovito informirati in ozaveščati javnost, tudi domačine, o izjemni vrednosti dediščine živega srebra in o vlogi, ki jo je Idrija odigrala v svetovni zgodovini. Želimo okrepiti zavedanje, da je Idrija skupaj z Almadénom v novem veku pomembno sooblikovala vso svetovno zgodovino. Živo srebro, pridobljeno v teh dveh rudnikih, se je v južnoameriških rudnikih srebra in zlata od srede 16. stoletja uporabljalo v procesu amalgamacije, kar je izjemno povečalo količine teh žlahtnih kovin na trgu, to pa je posredno ali neposredno spodbujalo razvoj gospodarstva in omogočalo razcvet znanosti, umetnosti oz. kulture nasploh na obeh straneh Atlantika. O tem govori razstava »Po sledi Merkurja«, postavljena v gradu leta 2016.
Vpis na Unescov seznam je priložnost, da postanemo vidni in prepoznavni na svetovnem turističnem zemljevidu, hkrati pa lahko znanje, ki ga imamo o živem srebru ter varovanju, ohranjanju in prezentaciji industrijske dediščine, ponudimo drugim. Ponosni smo, da je muzej aktivno sodeloval v procesu priprave dosjeja in vodenja nominacije.
Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na 13. zasedanju v Port Louisu na Mavriciju leta 2018 sprejel odločitev, da se na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpiše enota Klekljanje čipk v Sloveniji.
Predlog nominacije je nastal v sodelovanju s strokovnjakinjami Mestnega muzeja Idrija, Muzeja in galerij mesta Ljubljana – Mestnega muzeja, Loškega muzeja Škofja Loka, slovenskega odbora organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA, Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo, Slovenskega etnografskega muzeja in ob velikem odzivu klekljarskih društev, sekcij in skupin ter učencev čipkarskih šol.
Klekljanje je veščina ročnega izdelovanja čipk s sukanjem in križanjem niti, navitih na posebne, stružene lesene palčke – kleklje. Postopek klekljanja sledi vzorcu – risbi na papirnati predlogi, pritrjeni na valjasto blazino vstavljeno v pleteno košarico ali lesen podstavek. Klekljarica potrebuje še bucike, kvačko, škarjice in pripomoček za navijanje sukanca na kleklje. Čipke se izdelujejo iz lanenih in bombažnih niti, svile, redkeje volne, umetnih materialov ali kovinskih niti. Z uporabo različnih klekljarskih elementov in tehnik ter lokalno prepoznavnih vzorcev, ki jih pogosto zaznamujejo ljudska poimenovanja (križavke, srčkovke, pogačke, močeradovke), klekljarice izdelujejo čipke metrskih ali zaključenih oblik. S čipkami krasijo oblačila in modne dodatke, cerkveni in hišni tekstil ter reprezentativne prostore.
Zaradi gospodarske vloge, ki jo je imelo klekljanje v preteklosti, se je ohranilo do danes, ko predstavlja predvsem prostočasno dejavnost, s katero se ukvarjajo največ upokojene ženske, otroci in mladina, redkeje moški, ki sodelujejo predvsem kot izdelovalci klekljarskih pripomočkov. Danes imajo čipke tudi druge družbene vloge. So inspiracija za umetniško ustvarjanje v modi, sodobnih vizualnih umetniških praksah, oblikovanju, arhitekturi in dekoraciji v kulinariki. Klekljanje je kreativno izražanje vseh, ki so vključeni v proces nastajanja čipke – tako risarja vzorca kot klekljarice. Klekljanje ima tudi terapevtsko funkcijo.
