BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Mestni muzej Idrija - ECPv6.15.18//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Mestni muzej Idrija
X-ORIGINAL-URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Mestni muzej Idrija
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260115T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260315T180000
DTSTAMP:20260416T111357
CREATED:20260105T120631Z
LAST-MODIFIED:20260105T120731Z
UID:24782-1768500000-1773597600@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Slovenija\, odprta za umetnost
DESCRIPTION:SLOVENIJA\, ODPRTA ZA UMETNOST 2025\n33. Mednarodni likovni simpozij\n15. 1.–15. 3. 2026\nRazstavišče Nikolaja Pirnata\, grad Gewerkenegg \nOdprtje razstave: četrtek\, 15. januarja 2026\, ob 18. uri.\nUmetnike in njihova dela bo predstavila Anamarija Stibilj Šajn\, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. \nVsakoletni vzpon izbranih likovnih umetnikov na Sinji vrh je tradicionalen in tako je Mednarodni likovni simpozij Slovenija\, odprta za umetnost že triintridesetič potrdil\, da je pomemben del likovnega dogajanja tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Na njem so se poleg domačih avtorjev zbrali umetniki iz različnih držav in kulturnih okolij\, avtorji različnih generacij\, likovnih usmeritev in tehničnih pristopov. Poleg slikarstva v akrilu\, olju in akvarelu sta v likovni kvaliteti zablesteli tudi risba in grafika. Avtorji so se zazirali v svet zunanjega in zajemali iz osebnih globin. Na temeljih klasičnega so razkrivali svoje poglede\, misli in ideje\, prestopali v sfere svežih rešitev\, sodobnih likovnih naglasov in aktualnih sporočil. Za pretok umetniških energij so na letošnjem simpoziju poskrbeli naslednji avtorji: iz Slovenije Jožica Medle (častna gostja)\, Mojca Fo\, Gregor Žitko\, Oliver Pilić in Natalija Premk Jenič\, iz tujine pa Ivan Balažević (častni gost\, Hrvaška)\, Natasha Bakovic (Francija/Rusija\, živi na Hrvaškem)\, Zoran Durbić (Hrvaška)\, Jessica Gobert (Francija/Anglija\, živi na Hrvaškem) in Helene Thuemmel (Avstrija). \nNa razstavnem »potovanju«\, ki se vsako leto zaustavlja tudi v Razstavišču Nikolaja Pirnata\, se posamezni avtor predstavlja z delom velikega in tudi malega formata. Častnima gostoma je omogočeno\, da razstavita več likovnih del. Tako ju lahko spoznamo na kompleksnejši način. Jožica Medle v svoj edinstven umetniški izraz povezuje slikarske in grafične prvine\, pa tudi kolažne aplikacije. V širokem in hkrati skrbno izbranem likovno-izraznem repertoarju je našla možnost polnomočnega in polnokrvnega predstavljanja vsebin\, ki jo zanimajo in so odraz njene senzibilne percepcije prostora\, časa in življenja. Človek in narava sta v središču njene pozornosti\, ustvarjene podobe pa odsev z gladine njene duše. Ivan Balažević se nam v svojem afirmiranem likovnem jeziku predstavlja s krajinsko tematiko. Pri tem se naslanja na najbolj zgovorne poteze krajinskega obraza\, jih izpostavlja\, delno stilizira in avtorsko interpretira v dialogu med linijo in barvo\, med ostrino in mehkobo nanosa. Skozi izbrane barvne vrednosti razkriva koloristično senzibiliteto finih nians in občutenih tonskih gradacij. \nZa kvaliteto likovnih del sta bili nagrajeni Mojca Fo in Jessica Gobert. Mojca je izhajala iz resničnosti spominov\, zgodbo pa je popeljala v simbolne in nadrealne oblike na likovno sofisticiran način. Jessica je obvladovanje risarskega medija in predanost oglju kot nosilcu njenega zapisa razkrila v izseku iz naravnega sinjevrškega okolja. Če sodelujoči avtorji prisegajo na klasično tehnologijo\, pa fotograf simpozija Brut Carniollus poleg dokumentarnega in s tem verističnega fotografskega spremljanja simpozija razkriva tudi svojo drugo ustvarjalno plat\, na kateri fotografske posnetke nadgrajuje z možnostmi\, ki mu jih ponuja sodobna računalniška tehnologija. \nTako je ponovno sestavljena podoba heterogenih umetniških praks\, kisobivajo na 33. Mednarodnem likovnem simpoziju Slovenija\, odprta za umetnost.\nAnamarija Stibilj Šajn\, umetniška vodja projekta \nV Razstavišču Nikolaja Pirnata bodo od sredine januarja do sredine marca razstavljena dela desetih sodobnih umetnikov\, ki so prejšnje poletje ustvarjali na simpoziju Slovenija\, odprta za umetnost. Na razstavi\, ki vsako leto gostuje tudi v Idriji\, bodo na ogled slike\, grafike in risbe\, ki jih je navdihnil Sinji vrh\, pogled v daljavo\, narava in druženje z udeleženci simpozija. Z njihovimi razmišljanji\, pogledi in idejami\, ki so jih prelili na platno ali papir\, se bomo tako lahko srečali tudi mi.\nDomen Gostiša\, muzejski sodelavec Mestnega muzeja Idrija
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/slovenija-odprta-za-umetnost-2025/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260220T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260628T170000
DTSTAMP:20260416T111357
CREATED:20260216T080521Z
LAST-MODIFIED:20260402T112100Z
UID:24929-1771610400-1782666000@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe
DESCRIPTION:Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe\nGostujoča razstava Narodnega muzeja Slovenije\n20. 2.–28. 6. 2026\nCerkljanski muzej \nOdprtje razstave: 20. februar ob 18. uri \n/ \nSpremljevalni dogodki:\nBajka o koščeni piščali\npripovedovalsko senčna lutkovna predstava\nsobota\, 7. marec ob 10.00\nDvorana Glasbene šole Cerkno \nVeč o predstavi na povezavi: Bajka o koščeni piščali \nMuzejsko srečanje – dr. Drago Kunej\nKo kost zazveni: akustične značilnosti neandertalčeve piščali\nčetrtek\, 9. april 2026 ob 19.00\nCerkljanski muzej \n/ \nRazstavo bo odprl Gašper Uršič\, župan Občine Cerkno.\nSlovesnost bo z glasbenim nastopom obogatil Boštjan Gombač. \nDivje babe – svetovni arheološki biser\nArheološki park Divje babe je zgodba\, ki se je po velikem preboju v 90. letih – po odkritju neandertalčeve piščali – začela pisati tudi v javnem prostoru. Leta 1997 je Občina Cerkno najdišče zaščitila kot arheološki spomenik lokalnega pomena\, raziskave pa so se zaključile leta 1999. S tem se je odprlo novo obdobje: kako izjemno najdbo in prostor\, kjer je nastala\, približati ljudem – brez da bi pri tem ogrozili dediščino. \nV začetku 2000-ih se je začelo načrtno urejanje območja. Pomemben mejnik je bil projekt ureditve parka za obiskovalce (2004–2005)\, ki je prinesel boljšo dostopnost\, prve interpretacijske vsebine in jasnejši model upravljanja nad katerim bdi Zavod za turizem Cerkno. Divje babe so postale del širše podobe Cerkljanske: kraj\, kjer se narava\, zgodovina in vprašanja o začetkih človeka srečajo na enem mestu. \nStrokovno so Divje babe hkrati prostor dokazov in razprav. Neandertalčeva piščal je eden najodmevnejših predmetov slovenske arheologije; raziskave in analize se nadaljujejo\, različne interpretacije pa so del znanstvenega procesa\, ki najdbo ohranja živo tudi v mednarodnem prostoru. \nV zadnjih letih je park dobil nove vsebine\, med njimi tudi digitalno predstavitev jame\, ki obiskovalcu pomaga razumeti plasti časa in življenje v davni preteklosti. Leta 2025 je Vlada RS Arheološki park Divje babe razglasila za kulturni spomenik državnega pomena\, kar pomeni najvišjo stopnjo varstva in dolgoročno načrtno upravljanje. Danes Divje babe niso množična atrakcija\, temveč doživetje z vodstvom – premišljeno\, butično in spoštljivo do prostora. \nNeandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe\nPiščal iz Divjih bab velja za najstarejše doslej znano glasbilo na svetu in je ena najpomembnejših arheoloških najdb v Sloveniji. Leta 1995 so jo odkrili v jami Divje babe pri Cerknem\, v srednjepaleolitski plasti\, stari približno 50.000–60.000 let. Izdelana je iz stegnenice mladiča jamskega medveda in ima pravilno razporejene luknje\, ki nakazujejo namensko izdelano zvočilo. \nNajdba je sprožila številne razprave\, vendar so arheološke\, eksperimentalne in zvočne raziskave pokazale\, da luknje niso nastale zaradi delovanja živali\, temveč z uporabo kamnitih in koščenih orodij. Rekonstrukcije piščali so omogočile glasbene preizkuse\, ki so razkrili bogato zvočno izraznost in razmeroma širok tonski obseg. Zmogljivosti piščali kažejo\, da ni služila le signaliziranju in lovu\, temveč verjetno tudi obrednim ali drugim namenom. Piščal iz Divjih bab pomembno prispeva k razumevanju neandertalcev kot kulturno in ustvarjalno razvitih ljudi ter potrjuje globoke korenine glasbe in zvočnega izražanja v človeški preteklosti. \nMestni muzej Idrija\, že vse od prvih izkopavanj v  Divjih babah v začetku 80. let prejšnjega stoletja kontinuirano spremlja delo arheologov in drugih strokovnjakov\, ki se nadaljuje tudi po zaključku izkopavanj. Njihove izsledke objavlja v Idrijskih razgledih\, organizira predavanja in po skoraj tridesetih letih znova gosti razstavo Narodnega muzeja o tej izjemni najdbi\, ki Cerkljansko tudi v arheološkem smislu postavlja na svetovni zemljevid. \n 
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/neandertalceva-piscal-60-000-let-glasbe/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260317T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260317T190000
DTSTAMP:20260416T111357
CREATED:20260306T170023Z
LAST-MODIFIED:20260306T170615Z
UID:25027-1773770400-1773774000@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Muzejski večeri – prof. dr. Bojan Grum: Idrija\, mesto na ranjenih tleh: sledi v zgradbah in zgodbi mesta
DESCRIPTION:Muzejski večeri – prof. dr. Bojan Grum: Idrija\, mesto na ranjenih tleh: sledi v zgradbah in zgodbi mesta\n17. 3. 2026\, 18.00\nGrad Gewerkenegg\n \nIdrija je svetovna dediščina – a pod njenim tlakom se skriva nevidna zgodba\, ki se bere v razpokah\, posedkih\, obnovah ter občutku varnosti prebivalcev. V ospredju je vprašanje\, kako večstoletno rudarjenje še danes oblikuje vsakdanje življenje: od prenov hiš in delovanja infrastrukture do razvojnih odločitev\, vrednosti nepremičnin ter varovanja kulturne dediščine. \nPosledic industrijske preteklosti ni smiselno razumeti le kot niz posamičnih škodnih primerov. Gre za sistemski pojav\, ki zahteva dolgoročen odgovor. Predstavljen je koncept kolektivne\, letno financirane kompenzacije v javnem interesu. To ni “nagrada za škodo”\, temveč stabilno orodje za urbano obnovo\, vzdrževanje javnega prostora in krepitev odpornosti mesta. Kompenzacija je mehanizem\, ki uravnoteži zgodovinsko industrijsko korist z dolgoročnimi prostorskimi stroški ter preprečuje prelivanje bremena na posameznike ali občinski proračun. Tak pristop odpira vprašanja pravičnosti: kdo nosi breme zgodovinskih posledic in kako lahko kompenzacija postane naložba v kakovost bivanja – v urejeno in varno mesto. Idrija se tu pokaže kot laboratorij za mesta z industrijsko dediščino\, kjer se preteklost preoblikuje v razvojni kapital\, ki prinaša več predvidljivosti in razlogov\, da ljudje v mestu ostanejo in gradijo prihodnost. \nBojan Grum je leta 1982 končal Gimnazijo Jurija Vege v Idriji\, leta 1987 pa diplomiral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Na Evropski pravni fakulteti je leta 2010 doktoriral. Je stalni sodni izvedenec in cenilec za gradbeništvo ter pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. Trenutno je zaposlen na Evropski pravni fakulteti kot prodekan in predavatelj\, delno pa v lastnem podjetju Constructa d.o.o. Idrija ter na Inštitutu za nepremičninske vede v Ljubljani. Je aktiven raziskovalec na področju nepremičnin.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/muzejski-veceri-prof-dr-bojan-grum/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260326T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260531T170000
DTSTAMP:20260416T111357
CREATED:20260306T171546Z
LAST-MODIFIED:20260306T171701Z
UID:25034-1774548000-1780246800@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Buči\, buči morje Adrijansko: primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918
DESCRIPTION:Buči\, buči morje Adrijansko: primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918\nGostujoča razstava Muzeja novejše zgodovine Celje\n26. 3.–31. 5. 2026\nRazstavišče Nikolaja Pirnata\, gradu Gewerkenegg \nOdprtje razstave: četrtek\, 26. marec 2026\, ob 18.uri \nPo koncu prve svetovne vojne je zunaj državnih meja novoustanovljene Kraljevine Srbov\, Hrvatov in Slovencev ostal znaten del slovenskega narodnega ozemlja\, ki je obsegal skoraj tretjino celotnega etničnega prostora. Največ slovenskega prebivalstva je živelo na območju rapalske meje\, kjer so se razmere po vojni še posebej zaostrile. Tamkajšnji Slovenci so bili izpostavljeni sistematičnim oblikam narodnega\, političnega in kulturnega zatiranja\, kar je številne posameznike in družine prisililo k zapuščanju domačega okolja. Čeprav so se nekateri prebivalci zaradi neposredne bližine frontne črte morali umakniti že med vojno\, se je množično izseljevanje v pravem pomenu besede začelo šele po vključitvi Primorske v okvir Kraljevine Italije. Tradicionalni protislovanski nacionalizem italijanske države se je kmalu še zaostril z vzponom fašizma\, ki je represijo povzdignil na institucionalno in ideološko raven. V iskanju varnejših življenjskih razmer so se Primorci naseljevali v Ljubljani in Kranju ter na Štajerskem. Tudi na območju Celja so se vključili v lokalno okolje in s svojim delovanjem pomembno sooblikovali gospodarski\, upravni\, prosvetni\, kulturni in družbeni razvoj regije. \nRazstava z naslovom Buči\, buči morje Adrijansko: primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918\, pod katero se podpisuje kustosinja Muzeja novejše zgodovine Celje Darja Jan\, pripoveduje zgodbo izseljenih primorskih družin na Celjsko po koncu prve svetovne vojne. Zgodba je navdihnila tudi Mestni muzej Idrija\, saj so se na Celjsko takrat preselile številne družine z Idrijskega in Cerkljanskega. Med izseljenci je bil tudi fotograf Josip Pelikan\, ki je pred vojno deloval v Idriji\, leta 1919 pa se je preselil v Celje. Mestni muzej Idrija po njegovi zaslugi hrani dragoceno fotografsko gradivo\, ki dokumentira življenje v Idriji in okolici pred prvo svetovno vojno. Razstavo prepletajo osebne in čustvene zgodbe družin\, ki so se zaradi represivne politike fašistične Italije preselile na Celjsko iz Črnega Vrha\, Idrije\, Bukovega in številnih drugih krajev na Primorskem.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/buci-buci-morje-adrijansko/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260331T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260331T190000
DTSTAMP:20260416T111357
CREATED:20260324T090942Z
LAST-MODIFIED:20260324T091115Z
UID:25045-1774980000-1774983600@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Idrijsko obdobje fotografa Josipa Pelikana
DESCRIPTION:Pelikanov atelje v Idriji. (foto: Muzej novejše zgodovine Celje\, družina Ravbar) \nIdrijsko obdobje fotografa Josipa Pelikana\npredavanje dr. Jerneje Ferlež\n31. marec\, ob 18. uri\nGalerija Magazin\, Idrija \nPredavateljica dr. Jerneja Ferlež bo predstavila otroška in mladostna leta fotografa Josipa Pelikana (1885-1977)\, ki je glavnino svoje poklicne poti sicer preživel v Celju\, a odraščal je in se oblikoval\, tudi kot fotograf\, v Idriji\, kjer je živel med letoma 1894 in 1919. Njena pripoved nas bo popeljala od Rožmítala na Češkem preko Trbiža do Idrije in Celja\, kjer Muzej novejše zgodovine Celje danes hrani dediščino Josipa Pelikana v unikatnem Pelikanovem ateljeju.\nVsebina predavanja izhaja iz predavateljičinega prispevka “On krasi mesto\, mesto naj podpira njega\,” ki je izšel v reviji Zgodovina za vse (leto 2025\, št. 2). \nDogodek organizira Muzejsko društvo Idrija s soorganizatorji: Mestni muzej Idrija\, Zgodovinski arhiv Ljubljana (Enota v Idriji)\, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija\, Zavod ID20\, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija ter Zgodovinsko društvo Celje.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/idrijsko-obdobje-fotografa-josipa-pelikana/
END:VEVENT
END:VCALENDAR