BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Mestni muzej Idrija - ECPv6.15.18//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Mestni muzej Idrija
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260115T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260315T180000
DTSTAMP:20260722T053545
CREATED:20260105T120631Z
LAST-MODIFIED:20260105T120731Z
UID:24782-1768500000-1773597600@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Slovenija\, odprta za umetnost
DESCRIPTION:SLOVENIJA\, ODPRTA ZA UMETNOST 2025\n33. Mednarodni likovni simpozij\n15. 1.–15. 3. 2026\nRazstavišče Nikolaja Pirnata\, grad Gewerkenegg \nOdprtje razstave: četrtek\, 15. januarja 2026\, ob 18. uri.\nUmetnike in njihova dela bo predstavila Anamarija Stibilj Šajn\, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. \nVsakoletni vzpon izbranih likovnih umetnikov na Sinji vrh je tradicionalen in tako je Mednarodni likovni simpozij Slovenija\, odprta za umetnost že triintridesetič potrdil\, da je pomemben del likovnega dogajanja tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Na njem so se poleg domačih avtorjev zbrali umetniki iz različnih držav in kulturnih okolij\, avtorji različnih generacij\, likovnih usmeritev in tehničnih pristopov. Poleg slikarstva v akrilu\, olju in akvarelu sta v likovni kvaliteti zablesteli tudi risba in grafika. Avtorji so se zazirali v svet zunanjega in zajemali iz osebnih globin. Na temeljih klasičnega so razkrivali svoje poglede\, misli in ideje\, prestopali v sfere svežih rešitev\, sodobnih likovnih naglasov in aktualnih sporočil. Za pretok umetniških energij so na letošnjem simpoziju poskrbeli naslednji avtorji: iz Slovenije Jožica Medle (častna gostja)\, Mojca Fo\, Gregor Žitko\, Oliver Pilić in Natalija Premk Jenič\, iz tujine pa Ivan Balažević (častni gost\, Hrvaška)\, Natasha Bakovic (Francija/Rusija\, živi na Hrvaškem)\, Zoran Durbić (Hrvaška)\, Jessica Gobert (Francija/Anglija\, živi na Hrvaškem) in Helene Thuemmel (Avstrija). \nNa razstavnem »potovanju«\, ki se vsako leto zaustavlja tudi v Razstavišču Nikolaja Pirnata\, se posamezni avtor predstavlja z delom velikega in tudi malega formata. Častnima gostoma je omogočeno\, da razstavita več likovnih del. Tako ju lahko spoznamo na kompleksnejši način. Jožica Medle v svoj edinstven umetniški izraz povezuje slikarske in grafične prvine\, pa tudi kolažne aplikacije. V širokem in hkrati skrbno izbranem likovno-izraznem repertoarju je našla možnost polnomočnega in polnokrvnega predstavljanja vsebin\, ki jo zanimajo in so odraz njene senzibilne percepcije prostora\, časa in življenja. Človek in narava sta v središču njene pozornosti\, ustvarjene podobe pa odsev z gladine njene duše. Ivan Balažević se nam v svojem afirmiranem likovnem jeziku predstavlja s krajinsko tematiko. Pri tem se naslanja na najbolj zgovorne poteze krajinskega obraza\, jih izpostavlja\, delno stilizira in avtorsko interpretira v dialogu med linijo in barvo\, med ostrino in mehkobo nanosa. Skozi izbrane barvne vrednosti razkriva koloristično senzibiliteto finih nians in občutenih tonskih gradacij. \nZa kvaliteto likovnih del sta bili nagrajeni Mojca Fo in Jessica Gobert. Mojca je izhajala iz resničnosti spominov\, zgodbo pa je popeljala v simbolne in nadrealne oblike na likovno sofisticiran način. Jessica je obvladovanje risarskega medija in predanost oglju kot nosilcu njenega zapisa razkrila v izseku iz naravnega sinjevrškega okolja. Če sodelujoči avtorji prisegajo na klasično tehnologijo\, pa fotograf simpozija Brut Carniollus poleg dokumentarnega in s tem verističnega fotografskega spremljanja simpozija razkriva tudi svojo drugo ustvarjalno plat\, na kateri fotografske posnetke nadgrajuje z možnostmi\, ki mu jih ponuja sodobna računalniška tehnologija. \nTako je ponovno sestavljena podoba heterogenih umetniških praks\, kisobivajo na 33. Mednarodnem likovnem simpoziju Slovenija\, odprta za umetnost.\nAnamarija Stibilj Šajn\, umetniška vodja projekta \nV Razstavišču Nikolaja Pirnata bodo od sredine januarja do sredine marca razstavljena dela desetih sodobnih umetnikov\, ki so prejšnje poletje ustvarjali na simpoziju Slovenija\, odprta za umetnost. Na razstavi\, ki vsako leto gostuje tudi v Idriji\, bodo na ogled slike\, grafike in risbe\, ki jih je navdihnil Sinji vrh\, pogled v daljavo\, narava in druženje z udeleženci simpozija. Z njihovimi razmišljanji\, pogledi in idejami\, ki so jih prelili na platno ali papir\, se bomo tako lahko srečali tudi mi.\nDomen Gostiša\, muzejski sodelavec Mestnega muzeja Idrija
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/slovenija-odprta-za-umetnost-2025/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260123T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260217T150000
DTSTAMP:20260722T053545
CREATED:20260111T212836Z
LAST-MODIFIED:20260113T134918Z
UID:24836-1769191200-1771340400@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Larfe
DESCRIPTION:Larfe\nFotografska razstava: Tine Venko\nGostujoča maska iz Slovenskega etnografskega muzeja: Ta star\, 1938\n23. 1.–17. 2. 2026\nCerkljanski muzej \nOdprtje razstave in pogovorni večer ob 70-letnici ponovne obuditve Cerkljanske laufarije: petek\, 23. januar\, ob 18. uri.\nSodelovali bodo: mag. Adela Pukl (Slovenski etnografski muzej)\, Milojka Magajne (Mestni muzej Idrija)\, Tomaž Lahajnar (Društvo Laufarija Cerkno) in Vid Prezelj (rokodelec\, izdelovalec larf) \n  \nCerkljanska laufarija (1956–2026)\nLeta 2026 obeležujemo 70-letnico obnovitve Cerkljanske laufarije\, enega najstarejših in najbolj samosvojih pustnih obredov pri nas. Na pobudo Petra Breliha in v sodelovanju z dr. Nikom Kuretom z Inštituta za slovensko narodopisje je bil v Cerknem ustanovljen laufarski odbor\, ki je leta 1956 obudil že skoraj pozabljeno pustno šego. Danes Cerkljanska laufarija velja za enega najprepoznavnejših izrazov lokalne identitete – za pravo srce Cerkljanske. Leta 2014 je bila razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Nesnovna kulturna dediščina ne prebiva v materialnih sledovih\, temveč v ljudeh\, njihovem znanju\, spominu in skupnih dejanjih. Gre za običaje in obrede\, ki se prenašajo iz roda v rod ter soustvarjajo občutek pripadnosti in kontinuitete. Z razglasitvijo za dediščino državnega pomena je priznana njihova izjemna vrednost in hkrati odgovornost\, da se ohranjajo v svoji izvirnosti in ostajajo del živega kulturnega prostora. \nKljučno vlogo pri ohranjanju in razvoju Cerkljanske laufarije ima Društvo Laufarija Cerkno\, ki v sodelovanju z lokalno skupnostjo in Mestnim muzejem Idrija oziroma Cerkljanskim muzejem skrbi za prenos znanja in kontinuiteto obreda. Z vsakoletno pustno obsodbo in spremljevalnimi dogodki – od sprevodov in koledovanj do priprave pustne obtožnice in usmrtitve pusta – laufarija ostaja živ\, prepoznaven in pomenljiv izraz skupnosti tudi danes. \nK ohranjanju Cerkljanske laufarije pomembno prispeva tudi Cerkljanski muzej\, ki skrbi za varstvo njene materialne dediščine. Skozi razstavno dejavnost\, pedagoške in andragoške programe ter strokovne objave muzej sooblikuje prostor razumevanja in prenosa tega izjemnega pustnega obreda. Ob 50-letnici obnovitve je bila v muzeju odprta stalna razstava Pust je kriv! Pripoved o cerkljanskih laufarjih\, s katero se je laufarija uvrstila med redke slovenske pustne šege z muzejsko predstavitvijo. Ob 60-letnici pa so članice Klekljarskega društva Marjetica Cerkno poskrbele\, da so laufarji zaživeli tudi v klekljanih podobah. Tako sta se na domiseln način prepletli dve enoti nesnovne kulturne dediščine državnega pomena: Cerkljanska laufarija in klekljanje idrijskih čipk.\nČeprav se na prvi pogled zdi\, da je o laufariji povedano že vse\, njena pripoved ostaja odprta. Ob letošnjem jubileju smo zato zasnovali večletni raziskovalni projekt\, katerega cilj je nastanek monografije o Cerkljanski laufariji. Ta bo na enem mestu zbrala ključna spoznanja o njenem izvoru\, zgodovinskem razvoju ter materialni in nesnovni dediščini – od larf do kalamonov\, ki predstavljajo svojevrstno kroniko prostora in časa\, v katerem so nastali. \nPoslanstvo laufarjev je\, da na Cerkljansko prikličejo pomlad\, s pustnim obredom obračunajo z vsem slabim in napačnim preteklega leta ter skupnosti omogočijo nov začetek.\nNaj bo tudi letos tako – de bla ripa bel debiela. \n  \nTa star iz Slovenskega etnografskega muzeja po 70 letih ponovno v Cerknem\nLarfa ta starega sodi med najstarejša ohranjena naličja Cerkljanske laufarije v zbirki SEM. Nastala je po naročilu cerkljanskega rojaka Petra Breliha (1882–1962)\, enega glavnih pobudnikov obnove laufarije leta 1956. Po priključitvi Primorske Italiji je optiral za Jugoslavijo in se z družino preselil v Ljubljano. V tridesetih letih 20. stoletja je domnevno naročil izdelavo treh larf (ta star\, pust in ta terjast) pri cerkljanskem podobarju in fotografu Francu Peternelju (1883–1951) ter jih celo vnaprej plačal\, vendar naročilo ni bilo izvedeno. Larfe je nato izdelal rezbar Avguštin Hadalin (1876–1949)\, ki je takrat živel na Brcah\, najrevnejšem predelu Cerknega. Cena treh larf je znašala 90 lir\, kar je ustrezalo vrednosti dveh telet; mojster je na račun pripisal: »Delo je bilo zamudno\, ker smo že pozabili\, kakšne so bile\, […] a vendar mislim\, da sem še dobro pogodil in upam\, da se vam ne bo zdel prevelik račun.« \nV Ljubljano je maske dostavil Brelihov znanec iz Cerkna\, Franc Mezek – Purgar. Po vojni je Brelih SEM-u maske najprej posodil\, leta 1949 pa jih je slednji odkupil. Za prvo laufarijo leta 1956 so si larfi ta starega in ta terjastega izposodili v SEM-u; ker so ju morali vrniti\, je naslednje leto Franc Kobal ti dve maski izdelal na novo. Njegov ta star je na ogled na stalni razstavi Pust je kriv! Pripoved o cerkljanskih laufarjih. \n  \nTine Venko in njegova pripovedna podoba Cerkljanske laufarije\nTine Venko je kot radoveden učenec že v osnovni šoli nadgrajeval svoje številne interese. Najpomembnejšo življenjsko usmeritev mu je na osnovni šoli odprla izvirna obšolska dejavnost Osnovne šole Cerkno\, imenovana Šolska radiotelevizija (ŠRTV)\, ki ga je pod izjemno kvalitetnim mentorstvom Braneta Breliha dolga leta usposabljala za medijskega eksperta. Laufarija je tudi z njegove umetniške digitalne fotografije v živo spregovorila skozi vseh petindvajset laufarskih likov. Umetelno ujeti v značilnih tradicionalnih položajih ohranjajo starodaven spomin na bogato praznično vsebino izvirnega pozdrava pomladi na Cerkljanskem\, ki se skrivnostno izgublja nekje v preteklosti. \nPo redno zaključeni tehniški gimnaziji na Vegovi in smelo začrtani karierni poti na področju digitalne ustvarjalnosti predvsem z domiselnimi videoposnetki aktualne zabavne glasbe je Tine Venko nadaljeval študij na Inštitutu in akademiji za multimedije (IAM)\, smer Multimedijska produkcija\, kjer je leta 2024 diplomiral z dokumentarnim diplomskim delom Laufarija\, srce Cerkljanske.\nPo diplomi na akademiji za multimedije Tine Venko študij nadaljuje na Fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ)\, magistrski program Mediji in novinarstvo. Aktivni član prizadevnega Društva Laufarija Cerkno je že dobro desetletje\, zadnji dve leti pa vsako nedeljo intenzivno fotografira vsa laufarska obredja od priprav\, koledovanja\, množično obiskane pustne obsodbe in obrednega odkopa »bota«\, vse do tragikomične eksekucije Pusta. \nPričujoča razstava Larfe\, na kateri je razstavljenih več kot 30 fotografij\, je tako dragocen prispevek k sedemdesetemu rojstnemu dnevu prenovljene in javno potrjene Cerkljanske laufarije\, katere najdragocenejša pridobitev je prav gotovo zanos in naklonjenost mladih generacij ob njenem ohranjanju in posodabljanju njene promocije.\n[Milan Koželj] \nDogodek poteka v soorganizaciji Cerkljanskega muzeja in Društva Laufarija Cerkno.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/larfe/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260208T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260208T180000
DTSTAMP:20260722T053545
CREATED:20260131T131743Z
LAST-MODIFIED:20260131T191952Z
UID:24886-1770570000-1770573600@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Projekcija dokumentarnega filma Precej več kot vnema
DESCRIPTION:Projekcija dokumentarnega filma \nPrecej več kot vnema\nnedelja\, 8. februar 2026\, ob 17.00\nCerkljanski muzej \nOb letošnjem kulturnem prazniku bomo v Cerkljanskem muzeju pripravili projekcijo dokumentarnega filma iz arhiva RTV Slovenija z naslovom Precej več kot vnema\, ki govori o delu štirih prosvetnih društev na Cerkljanskem v letu 1971. Novinarka takratne Televizije Ljubljana Jovita Podgornik je v filmu predstavila celo vrsto amaterskih igralcev\, ki so gledališke predstave naštudirali in uprizarjali v neverjetno skromnih razmerah\, a z veliko mero entuziazma in požrtvovalnosti. Vsaka premiera je bila praznik za celo vas. V filmu so predstavljena naslednja društva: Kulturno prosvetno društvo Milojka Gorje-Poče-Trebenče\, KUD Janko Premrl – Vojko Planina pri Cerknem\, KUD Zora Ravne in Prosvetno društvo France Bevk Otalež. \nVstop je prost\, lepo vabljeni. \n/ \nKultura ni le to\, kar vidimo na profesionalnih odrih\, razstavah ali v knjigah\, kultura živi tudi med ljudmi – v pevskih zborih\, gledaliških skupinah\, folklori in lokalnih prireditvah – tam\, kjer kultura ni poklic\, temveč potreba po izrazu in pripadnosti. Za različne sloje prebivalstva pomeni kultura različno izkušnjo: za ene potrditev statusa in okusa\, za druge možnost sodelovanja\, vidnosti in skupnosti. Družba\, ki ceni le poklicno kulturo\, tvega elitizem; družba\, ki zanemari poklicno kulturo\, pa stagnacijo. Šele njuno sobivanje omogoča\, da kultura ostane hkrati kakovostna in živa. \nKulturno življenje v 70. letih prejšnjega stoletja na Cerkljanskem je bilo zelo bogato. Delovalo je kar sedem kulturno-prosvetnih društev. V vlogi režiserjev zasledimo Poldeta Dežmana iz Ljubljane\, ki je delal z društvi v Cerknem\, Šebreljah\, Otaležu in Ravnah\, in Adolfa Anderleta iz Tržiča\, ki je režiral v Cerknem\, Gorjah\, Novakih\, Šebreljah in Planini. V Ravnah je režiral tudi domačin Franc Prezelj. V Otaležu so predstave sprva pripravljali pod vodstvom župnika Jožka Berceta\, po njegovem odhodu se je kot režiserka preizkusila domačinka\, takrat še dijakinja oziroma študentka\, Marija Seljak. Niso pa društva delovala le na dramskem področju\, nekatera so imela tudi svoje pevske zbore (Novaki\, Otalež). Izpostaviti velja predvsem Oktet France Bevk\, ki je aktivno deloval več kot štirideset let.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/precej-vec-kot-vnema/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260210T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260210T190000
DTSTAMP:20260722T053545
CREATED:20260131T130936Z
LAST-MODIFIED:20260131T131414Z
UID:24875-1770746400-1770750000@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Muzejski večeri – Cveto Koder: Arhitekturna ustvarjalnost: 50 let izkušenj idrijskega arhitekta
DESCRIPTION:Muzejski večeri – Cveto Koder: Arhitekturna ustvarjalnost: 50 let izkušenj idrijskega arhitekta\n10. 2. 2026\, ob 18.00\nGrad Gewerkenegg \nO poslanstvu arhitekture je arhitekt Jože Plečnik študentom zaupal\, da to ni samo poklic\, temveč usoda človeka! \nPredavatelj bo predstavil značilnosti šolanja na ljubljanski fakulteti in navezanosti na idrijski Atelje za projektiranje – Razvojno Projektivnega Centra\, z enoto v Ljubljani in Ajdovščini\, ki je pomembno zaznamoval prostorski razvoj Idrije in širše regije. Po zaposlitvi je\, ob mentorstvu izkušenih kolegov\, prevzemal odgovorne naloge. Na Idrijskem in Cerkljanskem je namreč v 70. in 80. letih bila velika potreba po načrtovanju poslovnih\, družbenih\, stanovanjskih in industrijskih objektov ter prostorskih rešitev. Stavba Milice in objekt za obiskovalce Partizanske bolnice Franja sta mu bila prva izziva. \nV nadaljevanju bo predstavil primer Spodnje Idrije\, kjer se je uresničevala vizija Edvarda Svetlika o srednjeevropskem mestecu s poslovno stanovanjskim centrom\, trgom\, rekonstrukcijo in dograditvijo stare kmečke domačije v Kendov dvorec. Izpostavil bo tudi izzive za snovanje cerkvic na podeželju\, poslovilnih vežic\, gasilskih domov\, turističnih domačij\, partizanskih obeležij\, avtorskih družinskih hiš ter grafičnega in industrijskega oblikovanja. \nCveto Koder je arhitekt z licenco A na ZAPS v mirovanju. Svojo kariero je začel v idrijskem Ateljeju za projektiranje. V okviru družinskega podjetja Studio Koder d.o.o. je deloval na področju arhitekturnega in prostorskega načrtovanja\, oblikovanja ter svetovanja. V letih 1997 – 2002 je kot župan občine Idrija sooblikoval prostorski razvoj mesta in podeželja. V lokalnem okolju spremlja arhitekturno in družbeno življenje ter aktivno sodeluje v Občinskem odboru za urejanje prostora in varstvo okolja. Novembra 2025 je minilo 50 let od njegovega zagovora diplomskega dela pri profesorju Edu Mihevcu\, Plečnikovem učencu.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/muzejski-veceri-cveto-koder/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260219T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260219T110000
DTSTAMP:20260722T053545
CREATED:20260216T073802Z
LAST-MODIFIED:20260217T073455Z
UID:24920-1771495200-1771498800@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Ustvarjalna delavnica za otroke
DESCRIPTION:𝐔𝐦𝐞𝐭𝐧𝐢𝐬̌𝐤𝐨 𝐨𝐛𝐚𝐫𝐯𝐚𝐧𝐞 𝐳𝐢𝐦𝐬𝐤𝐞 𝐩𝐨𝐜̌𝐢𝐭𝐧𝐢𝐜𝐞 𝐧𝐚 𝐠𝐫𝐚𝐝𝐮 𝐆𝐞𝐰𝐞𝐫𝐤𝐞𝐧𝐞𝐠𝐠! \nBi radi odkrili\, kaj se skriva v slikah razstave 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐚\, 𝐨𝐝𝐩𝐫𝐭𝐚 𝐳𝐚 𝐮𝐦𝐞𝐭𝐧𝐨𝐬𝐭 𝟐𝟎𝟐𝟓? Pridružite se nam na muzejski delavnici\, kjer bomo skozi igro raziskovali skrivnosti umetnosti. \n\n\nPrelevili se bomo v lovce na linije in barve ter na zanimiv način ustvarili čisto svojo\, posebno umetnino.  \n𝐊𝐝𝐚𝐣: Četrtek\, 19. 2. 2026\, ob 10.00\n\n\n𝐊𝐣𝐞: Grad Gewerkenegg (Razstavišče Nikolaja Pirnata)\n𝐙𝐚 𝐤𝐨𝐠𝐚: Predšolski in šolski otroci \nDelavnica traja 1 uro in je brezplačna. \n\n\nPridružite se nam na ustvarjalnem doživetju!
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/ustvarjalna-delavnica-za-otroke-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260220T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260628T170000
DTSTAMP:20260722T053545
CREATED:20260216T080521Z
LAST-MODIFIED:20260601T150523Z
UID:24929-1771610400-1782666000@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe
DESCRIPTION:Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe\nGostujoča razstava Narodnega muzeja Slovenije\n20. 2.–28. 6. 2026\nCerkljanski muzej \nOdprtje razstave: 20. februar ob 18. uri \n/ \nSpremljevalni dogodki:\nBajka o koščeni piščali\npripovedovalsko senčna lutkovna predstava\nsobota\, 7. marec\, ob 10.00\nDvorana Glasbene šole Cerkno \nVeč o predstavi na povezavi: Bajka o koščeni piščali \nMuzejsko srečanje – dr. Drago Kunej\nKo kost zazveni: akustične značilnosti neandertalčeve piščali\nčetrtek\, 9. april 2026\, ob 19.00\nCerkljanski muzej \nMuzejsko srečanje – dr. Boštjan Odar\nZareze in luknje v kosteh\nčetrtek\, 14. maj 2026\, ob 19.00\nCerkljanski muzej \nJavno vodstvo po razstavi  z Miranom Pflaumom\npetek\, 22. maj\, ob 18.00\nCerkljanski muzej \nJavno vodstvo po razstavi  z dr. Petrom Turkom\nčetrtek\, 4. junij\, ob 19.00\nCerkljanski muzej\n \n__ \nDivje babe – svetovni arheološki biser\nArheološki park Divje babe je zgodba\, ki se je po velikem preboju v 90. letih – po odkritju neandertalčeve piščali – začela pisati tudi v javnem prostoru. Leta 1997 je Občina Cerkno najdišče zaščitila kot arheološki spomenik lokalnega pomena\, raziskave pa so se zaključile leta 1999. S tem se je odprlo novo obdobje: kako izjemno najdbo in prostor\, kjer je nastala\, približati ljudem – brez da bi pri tem ogrozili dediščino. \nV začetku 2000-ih se je začelo načrtno urejanje območja. Pomemben mejnik je bil projekt ureditve parka za obiskovalce (2004–2005)\, ki je prinesel boljšo dostopnost\, prve interpretacijske vsebine in jasnejši model upravljanja nad katerim bdi Zavod za turizem Cerkno. Divje babe so postale del širše podobe Cerkljanske: kraj\, kjer se narava\, zgodovina in vprašanja o začetkih človeka srečajo na enem mestu. \nStrokovno so Divje babe hkrati prostor dokazov in razprav. Neandertalčeva piščal je eden najodmevnejših predmetov slovenske arheologije; raziskave in analize se nadaljujejo\, različne interpretacije pa so del znanstvenega procesa\, ki najdbo ohranja živo tudi v mednarodnem prostoru. \nV zadnjih letih je park dobil nove vsebine\, med njimi tudi digitalno predstavitev jame\, ki obiskovalcu pomaga razumeti plasti časa in življenje v davni preteklosti. Leta 2025 je Vlada RS Arheološki park Divje babe razglasila za kulturni spomenik državnega pomena\, kar pomeni najvišjo stopnjo varstva in dolgoročno načrtno upravljanje. Danes Divje babe niso množična atrakcija\, temveč doživetje z vodstvom – premišljeno\, butično in spoštljivo do prostora. \nNeandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe\nPiščal iz Divjih bab velja za najstarejše doslej znano glasbilo na svetu in je ena najpomembnejših arheoloških najdb v Sloveniji. Leta 1995 so jo odkrili v jami Divje babe pri Cerknem\, v srednjepaleolitski plasti\, stari približno 50.000–60.000 let. Izdelana je iz stegnenice mladiča jamskega medveda in ima pravilno razporejene luknje\, ki nakazujejo namensko izdelano zvočilo. \nNajdba je sprožila številne razprave\, vendar so arheološke\, eksperimentalne in zvočne raziskave pokazale\, da luknje niso nastale zaradi delovanja živali\, temveč z uporabo kamnitih in koščenih orodij. Rekonstrukcije piščali so omogočile glasbene preizkuse\, ki so razkrili bogato zvočno izraznost in razmeroma širok tonski obseg. Zmogljivosti piščali kažejo\, da ni služila le signaliziranju in lovu\, temveč verjetno tudi obrednim ali drugim namenom. Piščal iz Divjih bab pomembno prispeva k razumevanju neandertalcev kot kulturno in ustvarjalno razvitih ljudi ter potrjuje globoke korenine glasbe in zvočnega izražanja v človeški preteklosti. \nMestni muzej Idrija\, že vse od prvih izkopavanj v  Divjih babah v začetku 80. let prejšnjega stoletja kontinuirano spremlja delo arheologov in drugih strokovnjakov\, ki se nadaljuje tudi po zaključku izkopavanj. Njihove izsledke objavlja v Idrijskih razgledih\, organizira predavanja in po skoraj tridesetih letih znova gosti razstavo Narodnega muzeja o tej izjemni najdbi\, ki Cerkljansko tudi v arheološkem smislu postavlja na svetovni zemljevid. \n 
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/neandertalceva-piscal-60-000-let-glasbe/
END:VEVENT
END:VCALENDAR