BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Mestni muzej Idrija - ECPv6.15.18//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Mestni muzej Idrija
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251024T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260118T173000
DTSTAMP:20260722T065418
CREATED:20251014T091721Z
LAST-MODIFIED:20251024T135203Z
UID:24453-1761327000-1768757400@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Živi spomini
DESCRIPTION:Živi spomini\nRazstava Likovne sekcije pri DU Cerkno\n24. 10. 2025–18. 1. 2026\nCerkljanski muzej\n\nOdprtje razstave: 24. 10. ob 17.30 \nO razstavi:\nZa tokratno glavno skupinsko razstavo smo si izbrali temo lokalne kulturne in naravne dediščine\, pri čemer se nismo posebej ozirali na dediščino\, ki je vpisana v razne registre. Naš motiv je bilo vse tisto\, kar vsakega od avtorjev osebno povezuje s preteklostjo in je zapisano v podobe naših krajev.\nPašniki\, kmečko orodje\, značilne jedi\, veduta domače vasi\, kljuka na vratih rojstne hiše\, pogled na Porezen\, ki nas vse tako močno zaznamuje – vse\, kar v avtorjih obudi spomine na minule čase\, na otroško igro in trdo delo. Na teh slikah se je čas ustavil\, hiša ne propada več in gozd je prenehal preraščati pašnike. Vendar tudi kmečko orodje nepremično sloni na steni. Le sledovi obrabe pričajo\, da so tu bili ljudje\, ki so s tem orodjem živeli. V slikah dediščina ne oživi. Njive bodo ostale neobdelane. Oživi pa naš spomin in vsi se spomnimo\, kako je bilo včasih.\nTudi tisti\, ki nas takrat še ni bilo.\n– Simon Hudolin – Salči \nRazstavljajo:\nEdo Dežela\, Dragica Gruden\, Cvetka Jeram\, Mira Lainšček\, Blaženka Miholić\, Vinko Peternelj\, Danica Rojc\, Sonja Simonič\, Marija Sorč\, Metka Šavli\, Cirila Tušar.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/zivi-spomini/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260115T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260315T180000
DTSTAMP:20260722T065418
CREATED:20260105T120631Z
LAST-MODIFIED:20260105T120731Z
UID:24782-1768500000-1773597600@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Slovenija\, odprta za umetnost
DESCRIPTION:SLOVENIJA\, ODPRTA ZA UMETNOST 2025\n33. Mednarodni likovni simpozij\n15. 1.–15. 3. 2026\nRazstavišče Nikolaja Pirnata\, grad Gewerkenegg \nOdprtje razstave: četrtek\, 15. januarja 2026\, ob 18. uri.\nUmetnike in njihova dela bo predstavila Anamarija Stibilj Šajn\, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. \nVsakoletni vzpon izbranih likovnih umetnikov na Sinji vrh je tradicionalen in tako je Mednarodni likovni simpozij Slovenija\, odprta za umetnost že triintridesetič potrdil\, da je pomemben del likovnega dogajanja tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Na njem so se poleg domačih avtorjev zbrali umetniki iz različnih držav in kulturnih okolij\, avtorji različnih generacij\, likovnih usmeritev in tehničnih pristopov. Poleg slikarstva v akrilu\, olju in akvarelu sta v likovni kvaliteti zablesteli tudi risba in grafika. Avtorji so se zazirali v svet zunanjega in zajemali iz osebnih globin. Na temeljih klasičnega so razkrivali svoje poglede\, misli in ideje\, prestopali v sfere svežih rešitev\, sodobnih likovnih naglasov in aktualnih sporočil. Za pretok umetniških energij so na letošnjem simpoziju poskrbeli naslednji avtorji: iz Slovenije Jožica Medle (častna gostja)\, Mojca Fo\, Gregor Žitko\, Oliver Pilić in Natalija Premk Jenič\, iz tujine pa Ivan Balažević (častni gost\, Hrvaška)\, Natasha Bakovic (Francija/Rusija\, živi na Hrvaškem)\, Zoran Durbić (Hrvaška)\, Jessica Gobert (Francija/Anglija\, živi na Hrvaškem) in Helene Thuemmel (Avstrija). \nNa razstavnem »potovanju«\, ki se vsako leto zaustavlja tudi v Razstavišču Nikolaja Pirnata\, se posamezni avtor predstavlja z delom velikega in tudi malega formata. Častnima gostoma je omogočeno\, da razstavita več likovnih del. Tako ju lahko spoznamo na kompleksnejši način. Jožica Medle v svoj edinstven umetniški izraz povezuje slikarske in grafične prvine\, pa tudi kolažne aplikacije. V širokem in hkrati skrbno izbranem likovno-izraznem repertoarju je našla možnost polnomočnega in polnokrvnega predstavljanja vsebin\, ki jo zanimajo in so odraz njene senzibilne percepcije prostora\, časa in življenja. Človek in narava sta v središču njene pozornosti\, ustvarjene podobe pa odsev z gladine njene duše. Ivan Balažević se nam v svojem afirmiranem likovnem jeziku predstavlja s krajinsko tematiko. Pri tem se naslanja na najbolj zgovorne poteze krajinskega obraza\, jih izpostavlja\, delno stilizira in avtorsko interpretira v dialogu med linijo in barvo\, med ostrino in mehkobo nanosa. Skozi izbrane barvne vrednosti razkriva koloristično senzibiliteto finih nians in občutenih tonskih gradacij. \nZa kvaliteto likovnih del sta bili nagrajeni Mojca Fo in Jessica Gobert. Mojca je izhajala iz resničnosti spominov\, zgodbo pa je popeljala v simbolne in nadrealne oblike na likovno sofisticiran način. Jessica je obvladovanje risarskega medija in predanost oglju kot nosilcu njenega zapisa razkrila v izseku iz naravnega sinjevrškega okolja. Če sodelujoči avtorji prisegajo na klasično tehnologijo\, pa fotograf simpozija Brut Carniollus poleg dokumentarnega in s tem verističnega fotografskega spremljanja simpozija razkriva tudi svojo drugo ustvarjalno plat\, na kateri fotografske posnetke nadgrajuje z možnostmi\, ki mu jih ponuja sodobna računalniška tehnologija. \nTako je ponovno sestavljena podoba heterogenih umetniških praks\, kisobivajo na 33. Mednarodnem likovnem simpoziju Slovenija\, odprta za umetnost.\nAnamarija Stibilj Šajn\, umetniška vodja projekta \nV Razstavišču Nikolaja Pirnata bodo od sredine januarja do sredine marca razstavljena dela desetih sodobnih umetnikov\, ki so prejšnje poletje ustvarjali na simpoziju Slovenija\, odprta za umetnost. Na razstavi\, ki vsako leto gostuje tudi v Idriji\, bodo na ogled slike\, grafike in risbe\, ki jih je navdihnil Sinji vrh\, pogled v daljavo\, narava in druženje z udeleženci simpozija. Z njihovimi razmišljanji\, pogledi in idejami\, ki so jih prelili na platno ali papir\, se bomo tako lahko srečali tudi mi.\nDomen Gostiša\, muzejski sodelavec Mestnega muzeja Idrija
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/slovenija-odprta-za-umetnost-2025/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260117T150000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260117T170000
DTSTAMP:20260722T065418
CREATED:20260108T223306Z
LAST-MODIFIED:20260110T190002Z
UID:24823-1768662000-1768669200@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Kako nastane larfa?
DESCRIPTION:Kako nastane larfa?\nPrikaz izdelave in druženje z rokodelcema: Vid Prezelj\, Marijan Rejc\nsobota\, 17. januar\, 15.00\nDomačija pisatelja Franceta Bevka\, Zakojca \nOb 70. obletnici ponovne obuditve Cerkljanske laufarije v Cerkljanskem muzeju v letu 2026 začenjamo z rokodelskimi vsebinami\, ki bodo pomemben del letošnjega muzejskega dogajanja. \nZa uvod odpiramo vrata v svet\, kjer se iz lesa rojevajo obrazi – v svet cerkljanskih naličij\, larf.\nKako iz enega kosa lipovega lesa nastane larfa?\nKdaj les »spregovori« in kdaj se pokaže pravi izraz?\nKoliko potrpežljivosti\, mirne roke in domišljije je v eni maski?\nZakaj so naličja laufarjev več kot le maske – zakaj so značaj in del naše dediščine? \nNa druženju Kako nastane larfa?\, bomo skupaj z rokodelcema Marijanom Rejcem in Vidom Prezeljem spoznavali osnove nastajanja larf:\n– kakšen les je najbolj primeren in zakaj\,\n– katera orodja se pri delu uporabljajo\,\n– kako poteka oblikovanje od grobe zasnove do detajlov\,\n– ter zgodbe iz delavnice\, izkušenj in tradicije\, ki se prenaša. \nDogodek je namenjen predvsem otrokom in družinam\, seveda pa ste vabljeni prav vsi\, ki vas zanimajo Cerkljanska laufarija\, les\, maske in živa dediščina. \nO rokodelcih \nMarijan Rejc\nMarijanu Rejcu je življenje podarilo talent\, s katerim iz lesa izvablja navdihujoče oblike. Iz kosa lipovega lesa po mnogih urah dela s pomočjo dlet in lesenega kladiva izdela masko do popolnosti – zase\, za svojo dušo\, za Cerkljansko laufarijo. Poleg mask se v njegovi delavnici rojevajo tudi številni drugi leseni izdelki: stružene sklede\, pladnji\, pohištvo\, skulpture človeških in živalskih oblik… Lepo ga je gledati\, ko z motorno žago lahkotno izvablja iz hloda izdelek\, ki ga ima narisanega v mislih\, brez kakršnih koli skic ali načrtov na papirju. Velika lesena podoba neandertalčeve piščali je njegovo delo. Tudi dobršen del velikih jaslic je nastal pod njegovimi rokami. Z motorno žago je oblikoval veliko masko Ta terjastega\, ki visi na pročelju Gabrijelove hiše v Cerknem\, pa tudi Ta terjastega pred pošto in Petra Klepca v cerkljanskem vrtcu. Njegovo delo je tudi nekaj stojal za kolesa ob šoli in vrtcu. \nVid Prezelj\nLes je zasidran v njem. Njegov vonj in toplina ga neizmerno privlačita\, zato se vedno znova vrača h kosu lesa\, ki pod rokami počasi dobi obliko. Izdeluje sklede\, terilnike\, kuhinjske deske\, nakit… posebno mesto pa imajo larfe – maske. Okoli trideset ur mu vzame izdelava ene larfe: lesenega naličja\, izrezljanega iz enega kosa lipovega lesa. To je potrpežljivo delo\, kjer se iz grobe oblike korak za korakom rodi obraz z izrazom in značajem. Doma ima že obsežno zbirko; izdeluje maske za Cerkljansko laufarijo\, tudi nekatere maske v Cerkljanskem muzeju so njegovo delo. Les mu predstavlja mir\, natančnost in zgodbo\, ki jo zna izrezljati do zadnje poteze. V zadnjem času ga najbolj veseli kiparjenje z motorno žago. \nOba sta člana lokalnega rokodelskega društva Driklc in konzorcija izdelovalcev lesenih mask Mascherai Alpini\, v katerem so združeni največji mojstri te obrti iz številnih alpskih držav.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/kako-nastane-larfa/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260123T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260217T150000
DTSTAMP:20260722T065418
CREATED:20260111T212836Z
LAST-MODIFIED:20260113T134918Z
UID:24836-1769191200-1771340400@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Larfe
DESCRIPTION:Larfe\nFotografska razstava: Tine Venko\nGostujoča maska iz Slovenskega etnografskega muzeja: Ta star\, 1938\n23. 1.–17. 2. 2026\nCerkljanski muzej \nOdprtje razstave in pogovorni večer ob 70-letnici ponovne obuditve Cerkljanske laufarije: petek\, 23. januar\, ob 18. uri.\nSodelovali bodo: mag. Adela Pukl (Slovenski etnografski muzej)\, Milojka Magajne (Mestni muzej Idrija)\, Tomaž Lahajnar (Društvo Laufarija Cerkno) in Vid Prezelj (rokodelec\, izdelovalec larf) \n  \nCerkljanska laufarija (1956–2026)\nLeta 2026 obeležujemo 70-letnico obnovitve Cerkljanske laufarije\, enega najstarejših in najbolj samosvojih pustnih obredov pri nas. Na pobudo Petra Breliha in v sodelovanju z dr. Nikom Kuretom z Inštituta za slovensko narodopisje je bil v Cerknem ustanovljen laufarski odbor\, ki je leta 1956 obudil že skoraj pozabljeno pustno šego. Danes Cerkljanska laufarija velja za enega najprepoznavnejših izrazov lokalne identitete – za pravo srce Cerkljanske. Leta 2014 je bila razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Nesnovna kulturna dediščina ne prebiva v materialnih sledovih\, temveč v ljudeh\, njihovem znanju\, spominu in skupnih dejanjih. Gre za običaje in obrede\, ki se prenašajo iz roda v rod ter soustvarjajo občutek pripadnosti in kontinuitete. Z razglasitvijo za dediščino državnega pomena je priznana njihova izjemna vrednost in hkrati odgovornost\, da se ohranjajo v svoji izvirnosti in ostajajo del živega kulturnega prostora. \nKljučno vlogo pri ohranjanju in razvoju Cerkljanske laufarije ima Društvo Laufarija Cerkno\, ki v sodelovanju z lokalno skupnostjo in Mestnim muzejem Idrija oziroma Cerkljanskim muzejem skrbi za prenos znanja in kontinuiteto obreda. Z vsakoletno pustno obsodbo in spremljevalnimi dogodki – od sprevodov in koledovanj do priprave pustne obtožnice in usmrtitve pusta – laufarija ostaja živ\, prepoznaven in pomenljiv izraz skupnosti tudi danes. \nK ohranjanju Cerkljanske laufarije pomembno prispeva tudi Cerkljanski muzej\, ki skrbi za varstvo njene materialne dediščine. Skozi razstavno dejavnost\, pedagoške in andragoške programe ter strokovne objave muzej sooblikuje prostor razumevanja in prenosa tega izjemnega pustnega obreda. Ob 50-letnici obnovitve je bila v muzeju odprta stalna razstava Pust je kriv! Pripoved o cerkljanskih laufarjih\, s katero se je laufarija uvrstila med redke slovenske pustne šege z muzejsko predstavitvijo. Ob 60-letnici pa so članice Klekljarskega društva Marjetica Cerkno poskrbele\, da so laufarji zaživeli tudi v klekljanih podobah. Tako sta se na domiseln način prepletli dve enoti nesnovne kulturne dediščine državnega pomena: Cerkljanska laufarija in klekljanje idrijskih čipk.\nČeprav se na prvi pogled zdi\, da je o laufariji povedano že vse\, njena pripoved ostaja odprta. Ob letošnjem jubileju smo zato zasnovali večletni raziskovalni projekt\, katerega cilj je nastanek monografije o Cerkljanski laufariji. Ta bo na enem mestu zbrala ključna spoznanja o njenem izvoru\, zgodovinskem razvoju ter materialni in nesnovni dediščini – od larf do kalamonov\, ki predstavljajo svojevrstno kroniko prostora in časa\, v katerem so nastali. \nPoslanstvo laufarjev je\, da na Cerkljansko prikličejo pomlad\, s pustnim obredom obračunajo z vsem slabim in napačnim preteklega leta ter skupnosti omogočijo nov začetek.\nNaj bo tudi letos tako – de bla ripa bel debiela. \n  \nTa star iz Slovenskega etnografskega muzeja po 70 letih ponovno v Cerknem\nLarfa ta starega sodi med najstarejša ohranjena naličja Cerkljanske laufarije v zbirki SEM. Nastala je po naročilu cerkljanskega rojaka Petra Breliha (1882–1962)\, enega glavnih pobudnikov obnove laufarije leta 1956. Po priključitvi Primorske Italiji je optiral za Jugoslavijo in se z družino preselil v Ljubljano. V tridesetih letih 20. stoletja je domnevno naročil izdelavo treh larf (ta star\, pust in ta terjast) pri cerkljanskem podobarju in fotografu Francu Peternelju (1883–1951) ter jih celo vnaprej plačal\, vendar naročilo ni bilo izvedeno. Larfe je nato izdelal rezbar Avguštin Hadalin (1876–1949)\, ki je takrat živel na Brcah\, najrevnejšem predelu Cerknega. Cena treh larf je znašala 90 lir\, kar je ustrezalo vrednosti dveh telet; mojster je na račun pripisal: »Delo je bilo zamudno\, ker smo že pozabili\, kakšne so bile\, […] a vendar mislim\, da sem še dobro pogodil in upam\, da se vam ne bo zdel prevelik račun.« \nV Ljubljano je maske dostavil Brelihov znanec iz Cerkna\, Franc Mezek – Purgar. Po vojni je Brelih SEM-u maske najprej posodil\, leta 1949 pa jih je slednji odkupil. Za prvo laufarijo leta 1956 so si larfi ta starega in ta terjastega izposodili v SEM-u; ker so ju morali vrniti\, je naslednje leto Franc Kobal ti dve maski izdelal na novo. Njegov ta star je na ogled na stalni razstavi Pust je kriv! Pripoved o cerkljanskih laufarjih. \n  \nTine Venko in njegova pripovedna podoba Cerkljanske laufarije\nTine Venko je kot radoveden učenec že v osnovni šoli nadgrajeval svoje številne interese. Najpomembnejšo življenjsko usmeritev mu je na osnovni šoli odprla izvirna obšolska dejavnost Osnovne šole Cerkno\, imenovana Šolska radiotelevizija (ŠRTV)\, ki ga je pod izjemno kvalitetnim mentorstvom Braneta Breliha dolga leta usposabljala za medijskega eksperta. Laufarija je tudi z njegove umetniške digitalne fotografije v živo spregovorila skozi vseh petindvajset laufarskih likov. Umetelno ujeti v značilnih tradicionalnih položajih ohranjajo starodaven spomin na bogato praznično vsebino izvirnega pozdrava pomladi na Cerkljanskem\, ki se skrivnostno izgublja nekje v preteklosti. \nPo redno zaključeni tehniški gimnaziji na Vegovi in smelo začrtani karierni poti na področju digitalne ustvarjalnosti predvsem z domiselnimi videoposnetki aktualne zabavne glasbe je Tine Venko nadaljeval študij na Inštitutu in akademiji za multimedije (IAM)\, smer Multimedijska produkcija\, kjer je leta 2024 diplomiral z dokumentarnim diplomskim delom Laufarija\, srce Cerkljanske.\nPo diplomi na akademiji za multimedije Tine Venko študij nadaljuje na Fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ)\, magistrski program Mediji in novinarstvo. Aktivni član prizadevnega Društva Laufarija Cerkno je že dobro desetletje\, zadnji dve leti pa vsako nedeljo intenzivno fotografira vsa laufarska obredja od priprav\, koledovanja\, množično obiskane pustne obsodbe in obrednega odkopa »bota«\, vse do tragikomične eksekucije Pusta. \nPričujoča razstava Larfe\, na kateri je razstavljenih več kot 30 fotografij\, je tako dragocen prispevek k sedemdesetemu rojstnemu dnevu prenovljene in javno potrjene Cerkljanske laufarije\, katere najdragocenejša pridobitev je prav gotovo zanos in naklonjenost mladih generacij ob njenem ohranjanju in posodabljanju njene promocije.\n[Milan Koželj] \nDogodek poteka v soorganizaciji Cerkljanskega muzeja in Društva Laufarija Cerkno.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/larfe/
END:VEVENT
END:VCALENDAR