BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Mestni muzej Idrija - ECPv6.15.18//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Mestni muzej Idrija
X-ORIGINAL-URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Mestni muzej Idrija
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250430T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250831T170000
DTSTAMP:20260414T220841
CREATED:20250420T081909Z
LAST-MODIFIED:20250702T124146Z
UID:23287-1746036000-1756659600@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:IDRIJSKA GODBA: 360 let glasbe\, tovarištva in tradicije
DESCRIPTION:IDRIJSKA GODBA: 360 let glasbe\, tovarištva in tradicije\nUrbana razstava Mestnega muzeja Idrija in Godbenega društva rudarjev Idrija\n30. 4.–9. 6.\, Mestni trg Idrija\n10. 6.–31. 8.\, dvorišče gradu Gewerkenegg \nPromenadni koncert in odprtje razstave\n30. 4.\, ob 18. uri\, na Mestnem trgu v Idriji \nRazstava prikazuje razvoj idrijske godbe\, katere začetki segajo v leto 1665\, in se osredotoča na njeno povojno delovanje pod taktirko Jožefa Klemenčiča\, Rafaela Lapajneta\, Draga Kanduča\, Miroslava Matića\, Julijana Vidmarja\, Ludvika Velikonje\, Domna Prezlja in Aljoše Deferrija. \nPredstavlja ključne prelomnice: od prenehanja financiranja s strani Rudnika leta 1976\, preko podpore lokalnih ustanov\, podjetij in posameznikov v 80. in 90. letih\, do ponovnega vzpona in preobrazbe v koncertni orkester po letu 2003. \nDanes se Idrijska godba pod vodstvom Aljoše Deferrija uvršča med najboljše slovenske godbe in se ponaša s povprečno starostjo 31\,4 leta. \nGodbeniki so bili vedno del skupnosti\, ki so jo nekoč povezovale rudarske vrednote\, kot so tovarištvo\, optimizem in samosvoj humor. Prav te vrednote jih povezujejo tudi danes. Njihova pripadnost se je oblikovala na vajah\, o katerih govorijo s posebnim žarom. Vaje godbe je vedno spremljala posebna energija\, h kateri so pomemben delež prispevale samosvoje osebnosti in značaji godbenikov. \nNa panojih boste našli zgodovinske fotografije\, utrinke z nastopov\, osebne misli članov in spomine na vaje\, budnice\, sprevode in tekmovanja – zgodbe\, ki pričajo o zavezanosti glasbi in skupnosti\, ki jo ta glasba že stoletja povezuje. \nRazstava bo do 9. 6. postavljena na Mestnem trgu v Idriji\, nato se do konca meseca avgusta seli na dvorišče gradu Gewerkenegg.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/idrijska-godba-360-let-glasbe-tovaristva-in-tradicije/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2025/04/godba-360.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250523T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250930T180000
DTSTAMP:20260414T220841
CREATED:20250520T135440Z
LAST-MODIFIED:20250606T095550Z
UID:23483-1748023200-1759255200@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:TEKOČE SREBRO Almadén & Idrija = živo srebro\, živa dediščina
DESCRIPTION:TEKOČE SREBRO\nAlmadén & Idrija = živo srebro\, živa dediščina\n23. 5.– 30. 9.\nMuzej krapinskih neandertalcev\, Krapina \nV petek\, 23. maja\, 2025\, odpiramo novo razstavo\, s katero gostujemo pri muzejskih prijateljih na Hrvaškem\, in sicer v Muzeju krapinskih neandertalcev\, kjer bo do 30. septembra na ogled razstava Tekoče srebro. \nGeološke danosti so omogočile nastanek izjemnih nahajališč živega srebra v Idriji in Almadénu\, kjer se je razvila bogata rudarska tradicija. Največja rudnika živega srebra na svetu\, Almadén v Španiji in Idrija v Sloveniji\, predstavljata različne vidike kulture živega srebra. Mesti sta bili zaradi rudnikov več sto let gospodarsko in tehnološko povezani.\nZaradi izjemnih naravnih lastnosti živega srebra je prihajalo do stalnih izmenjav znanj\, tehnologij\, dobrin in povezav med deželami in celinami. Pridobivanje in raba živega srebra sta vplivala na podobo sveta\, kot ga poznamo danes. Rudnika ne obratujeta več\, a sta uspela ohraniti raznoliko\, izvirno in celovito dediščino. Ta je danes del UNESCO svetovne dediščine.\nPredstavljamo jo skozi prizmo naravoslovja\, rudarstva\, zgodovine\, etnologije in okoljskih vprašanj. Prizadevamo si vzpostaviti most med naravo in človekom\, med lokalnim in globalnim\, med znanostjo in vsakdanom. \nNe gre le za prikaz preteklosti\, je tudi povabilo k razmisleku o tem\, kako narava oblikuje človeka in kako človek oblikuje naravo. Spodbujamo razumevanje dediščine kot nečesa živega\, odgovornega in skupnega vsem.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/23483/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250606T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251006T170000
DTSTAMP:20260414T220841
CREATED:20250606T095416Z
LAST-MODIFIED:20250606T095659Z
UID:23555-1749196800-1759770000@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Partizanske smučarske tekme
DESCRIPTION:Partizanske smučarske tekme\nPotujoča razstava Mestnega muzeja Idrija\n6. 6.–6. 10. 2025\nNordijski center Planica \nPanojska razstava Mestnega muzeja Idrija z naslovom Partizanske smučarske tekme se 6. junija 2025 seli pred Nordijski center Planica.\nV prostorih centra bo na ogled tudi vitrina z diplomo in brzostrelko STEN\, ki ju je Finžgar dobil 21. januarja 1945 za prvo mesto v skokih.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/partizanske-smucarske-tekme/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250611T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250830T190000
DTSTAMP:20260414T220841
CREATED:20250606T080501Z
LAST-MODIFIED:20250606T095848Z
UID:23534-1749668400-1756580400@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Čipka\, odeta v simfonijo
DESCRIPTION:Čipka\, odeta v simfonijo\nRazstava Klekljarske skupine Žnurce Trebnje in Mestnega muzeja Idrija\n11. 6.–30. 8.\nGalerija Kambič\, Metlika \nOdprtje razstave 11. 6.\, ob 19. uri \nOgled razstave: od torka do sobote med 10. in 16. uro \nRazstava je posvečena eni najbolj znanih slovenskih sopranistk Vilmi Bukovec Kambič (1920–2016). Operna pevka svetovnega slovesa in prvakinja ljubljanske Opere\, rojena v Trebnjem\, je oblikovala vrsto nepozabnih likov\, med katerimi so Čo-čo-san\, Margareta\, Kerubin\, Mimi\, Marinka\, Jenufa in Thaïs. V štirih desetletjih kariere je kot solistka gostovala v večini evropskih držav\, pa tudi v Sovjetski zvezi\, v Egiptu in na Kitajskem. Nastopila je skoraj 1.500-krat\, v 58 vlogah iz 48 oper. Od odra ljubljanske Opere se je uradno poslovila leta 1982. Istega leta je prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo. \nVilma Bukovec Kambič je častna meščanka občin Metlika in Trebnje. \nŽivljenje Vilme Bukovec Kambič je navdihnilo članice Klekljarske skupine Žnurce iz Trebnjega\, ki delujejo v okviru društva Praetorium Latobicorum. Ob svoji 10-letnici so junija 2023 v Trebnjem pripravile Vilmin večer\, glasbeno-gledališki dogodek v spomin na operno divo. Elegantna oblačila oblikovalke Alenke More so dopolnile z idrijskimi čipkami\, sklekljanimi po vzorcih iz zapuščine idrijske mojstrice Zorke Rupnik. Dogodek so ozaljšale z edinstvenim nakitom s klekljano čipko za nastopajoče operne pevke. Pri tem so sodelovale z ustvarjalko avtorske idrijske čipke Tino Koder Grajzar\, risarko vzorcev Antinisco Vicentini iz društva Fuselliamo iz Italije in članicami Klekljarskega društva Cvetke Žiri. \nNa razstavi si lahko ogledate oblačila z idrijsko čipko\, ki so mnogo več kot oblačila\, izobešena v izložbi trgovine. Nosijo imena in priimke (so)ustvarjalk. Njihova je bila izbira materiala\, kroja in barve oblačila. Same so v čipkarski zbirki Mestnega muzeja Idrija poiskale primeren vzorec v tehniki ozkega risa\, največkrat obogaten z različnimi dodatnimi klekljarskimi elementi\, in sklekljale čipko. Čipke je v oblačila mojstrsko všila Bernarda Filipič. Njihov temperament in značaj je fotografinja Alenka Stražišar Lamovšek (Studio PraprotKa) poskusila ujeti na fotografiji\, mi pa njihovo zgodbo ubesediti v nekaj povedih. Vsem je skupna ljubezen do klekljanja\, do ustvarjanja\, do lepega in njihov ponos ob sodelovanju na Vilminem večeru v Trebnjem je bil popolnoma upravičen. Tako kot je popolnoma upravičen ob tokratni razstavi modnih kreacij z idrijsko čipko in sodobnega klekljanega nakita v Metliki – rojstnem kraju zdravnika dr. Vinka Kambiča\, soproga Vilme Bukovec Kambič. \nOglejte si razstavo ter spoznajte prefinjeno prepletenost klekljane čipke in opere!
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/cipka-odeta-v-simfonijo/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250613T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250907T190000
DTSTAMP:20260414T220841
CREATED:20250604T071439Z
LAST-MODIFIED:20250902T194204Z
UID:23523-1749835800-1757271600@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric tkanja & Najlepše klekljane čipke iz zakladnice muzeja
DESCRIPTION:Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric tkanja (gostujoča razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož)\nNajlepše klekljane čipke iz zakladnice muzeja\n13. 6.–7. 9. 2025\ngrad Gewerkenegg \nOdprtje razstav: petek\, 13. junij 2025\, ob 17.30 na gradu Gewerkenegg\nRazstavi sta programski del Festivala idrijske čipke. \nPREDAVANJE\nHermina Golc: Nežne čipke\, močan pečat\nKonserviranje čipk iz Mestnega muzeja Idrija\n5. 9. 2025 ob 17.00 na gradu Gewerkenegg \nV predavanju bo konservatorka-restavratorka za tekstil iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož predstavila konserviranje različnih vrst eksponatov iz Mestnega muzeja Idrija (ploske in trodimenzionalne čipke ter zavese). Na predavanje lepo vabimo klekljarice in vse ljubitelje ter ljubiteljice tekstilne umetnosti. Poleg praktičnih nasvetov glede vzdrževanja tekstila boste veliko izvedeli tudi o negi čipk.\nHermina Golc nas bo za zaključek srečanja popeljala še po gostujoči razstavi Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric tkanja\, ki je na ogled v Razstavišču Nikolaja Pirnata samo še do 7. septembra 2025. \n// \nO razstavi Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric tkanja\nRazstava Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric tkanja je didaktično zasnovan projekt\, ki ponuja obilico poučnega in zabavnega odkrivanja sveta muzejskih predmetov. Pri izboru in prikazu vzorcev vlaken\, prej\, tkanin in različnih tehnik tkanja avtorji izhajajo iz eksponatov ptujskega muzeja in drugih sorodnih ustanov. Z različnih zornih kotov nam želijo približati tematiko historičnega tekstila\, uporabo predvsem naravnih materialov\, pa tudi orodja in druge pripomočke\, ki jih muzejske konservatorke-restavratorke uporabljajo pri svojem delu. \nEnega izmed sklopov na razstavi predstavljajo vzorci rastlinskih in živalskih vlaken\, ob katerih lahko spoznavamo njihov izvor ter proces pridelave in obdelave. Ponazorjeno je barvanje volnenih in svilenih prej ter tekstila v preteklosti. Predstavljena so najbolj cenjena barvila\, kot so silina\, indigo in škrlat. Na pultih\, poimenovanih TIPANKE ZA RADOVEDNE\, vabijo k opazovanju\, preskušanju in primerjanju različnih vlaken in tkanin med seboj. Svojevrsten izziv predstavlja pult\, poimenovan ZAGONETNE TIPANKE ZA POGUMNE\, v notranjosti katerega so skrite različne tkanine. Nekatere so običajne in mnogim dobro znane\, iz tistih najbolj posebnih in imenitnih tkanin pa so bila narejena oblačila za samega cesarja! Tri manjše statve so namenjene obiskovalcem vseh starosti\, da se preizkusijo v spretnosti tkanja motivov z baročnih tapiserij iz 17. stoletja\, ki jih razstavljajo v ptujskem gradu. \nRazstava obeležuje 130. obletnico obstoja Ptujskega muzeja in 40. obletnico ustanovitve prve konservatorsko-restavratorske delavnice za tekstil v Sloveniji. Po predstavitvah na Ptuju\, v Murski Soboti in na Goričkem prihaja v Idrijo. Z njeno pomočjo ponovno spoznavamo tradicionalne naravne materiale ter se zavemo nujnosti prenašanja znanj\, veščin in spretnosti starih mojstrov in mojstric na bodoče rodove. \nO razstavi Najlepše klekljane čipke iz zakladnice muzeja\nV Mestnem muzeju Idrija nimamo lastne konservatorsko-restavratorske delavnice in s ptujsko delavnico za tekstil sodelujemo že dvajset let. V teh letih so dr. Eva Ilec\, Hermina Golc\, Rozalija Bubnjevič in Marina Čurin za nas konservirale preko 280 klekljanih čipk. Med njimi so primeri čipk\, ki izstopajo po starosti\, velikosti\, tehnikah klekljanja ali po poškodbah\, ki so zahtevale posebno obravnavo. Konservirane čipke hranimo v tekstilnem depoju in del jih prvič predstavljamo na letošnji razstavi v Mali galeriji. Na izbranih primerih vam odstiramo pogled v delo konservatork-restavratork\, ki poleg posebnih znanj terja veliko časa\, natančnosti in potrpežljivosti. Tako kot klekljanje idrijske čipke.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/razstavi-vescine-in-skrivnosti-mojstrov-in-mojstric-tkanja-in-najlepse-klekljane-cipke-iz-zakladnice-muzeja/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250620T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250928T190000
DTSTAMP:20260414T220841
CREATED:20250616T073114Z
LAST-MODIFIED:20250715T174556Z
UID:23570-1750446000-1759086000@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Čipkasta harmonija s pajki
DESCRIPTION:Čipkasta harmonija s pajki\nrazstava čipk Klekljarskega društva Marjetica Cerkno\n20. 6.–28. 9. 2025\nCerkljanski muzej \nDruženje s klekljaricami:\n27. 7\, 15.00–17.00\, pred Cerkljanskim muzejem\n15. 8.\, 15.00–17.00\, pred Cerkljanskim muzejem \nLetos smo se klekljarice KD Marjetica Cerkno ujele v pajčevino. Pajki in pajkci vsepovsod\, znotraj in okrog. V čipki\, seveda.\nNekateri se pajkov v naravi bojijo\, mé pa smo prav v tej sezoni pregnale strah pred njimi. Pridno smo jih osvajale in potem znanje uporabile na različnih papircih. Nekaj teh je narisala tudi naša članica Roberta Močnik; bili so ji pravi izziv. In ker so pajki vabljivi\, so tudi nas hitro zvabili za bule. \nKlekljani pajki se sicer ne morejo kosati s tistimi v naravi – ne po številu ne po izrazitosti. Pa vendar poznamo več vrst oziroma tehnik za tovrstno izdelavo. Za letošnjo razstavo smo uporabile celotno paleto poznanih pajkov\, v čipke pa smo jih vključevale večinoma kot polnitve. Pajki so namreč tehnika klekljanja idrijske čipke\, ki jih najpogosteje najdemo v čipkah\, izdelanih po delih. Lahko jih izdelujemo istočasno z drugimi tehnikami\, kot polnitev ali samo pajke. V tem primeru jih pogosto uporabimo kot ažur in jih vključimo v izdelke iz blaga. Poznamo več različic pajkov glede na število parov in načina\, na katerega jih izdelujemo – na primer s posukanim robom\, z dodatnimi postavki\, polpajki … \nUpamo\, da bodo naši čipkasti pajki pritegnili tudi vas\, cenjene obiskovalke in spoštovani obiskovalci naše že sedemindvajsete osrednje razstave. Uresničile smo jo s sodelovanjem Cerkljanskega muzeja in oblikovalcema Barbaro Sirk in Žigo Okornom. \nMarija Rejc\, KD Marjetica Cerkno
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/cipkasta-harmonija-s-pajki/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250628T140000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250928T170000
DTSTAMP:20260414T220841
CREATED:20250623T104555Z
LAST-MODIFIED:20250623T104555Z
UID:23678-1751119200-1759078800@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Tihotapka Melhiorca na obisku pri Bevku
DESCRIPTION:Tihotapka Melhiorca na obisku pri Bevku\nrazstava ilustracij Irene Gubanc\n28. 6.–28. 9. 2025\nDomačija pisatelja Franceta Bevka\, Zakojca \nOgled razstave: vsako soboto in nedeljo med 14. in 17. uro \nLe kdo še ne pozna tihotapke Melhiorce?\nNajbolj zvite in navihane krošnjarke s čipkami in tihotapke živega srebra ter v zadnjem času prepoznavnega muzejskega lika? Tokrat se podaja na Cerkljansko\, in sicer na Domačijo pisatelja Franceta Bevka v Zakojci. \nNa podstrešju domačije je od 28. junija 2025 dalje na ogled razstava ilustracij Irene Gubanc\, ki prikazuje ključne prizore iz zgodbe o tihotapki: predstavitev glavne junakinje Melhiorce\, ki se nagajivo smuka med črkami napisa svojega imena\, rudniškega upravitelja Steinberga\, ki se v svoji grajski pisarni jezno dvigne izza miza ob tem prevrne stol in papirje z mize\, sodni sluge\, ki osumljeno tihotapko neusmiljeno vlečejo v snegu\, grajska ječa…\nOb tej priložnosti vam nekoliko podrobneje predstavljamo ustvarjalni proces likovnega nastajanja ilustracij. \nMuzejski lik in vizualna podoba tihotapke Melhiorce\nMuzealci smo želeli s pomočjo oblikovalke in ilustratorke Irene Gubanc upodobiti lik\, s pomočjo katerega bi lahko celoviteje predstavljali\, izobraževali in promovirali osrednje muzejske vsebine na gradu Gewerkenegg: dediščino živega srebra in idrijsko čipko. Med množico brezimnih rudarjev in klekljaric smo izbrali lik tihotapke Melhiorce\, resnične zgodovinske osebnosti iz 18. stoletja\, ki je postala nosilni lik novih muzejskih vsebin.\nIlustratorka Irena Gubanc (1972) se je pri svojem delu opirala na več virov: študijsko literaturo\, značilne idrijske barve ter rudarske in rudniške simbole. V vizualno podobo so zajeti tudi zgodovinsko verodostojni drobci\, npr. stare upodobitve Idrije\, rudniške karte iz 18. stoletja ter čipke\, značilne za zgodnje 18. stoletje. Podoba resnične zgodovinske osebnosti Marine Melhiorce seveda ne obstaja\, zato se je ilustratorka pri ustvarjanju poslužila umetniškega opisa avtorice zgodbe\, kustosinje Marije Terpin Mlinar: \n… Imela je okrogel naguban obraz s špičasto bradico\, širok krompirjast nos\, prekrit z gostimi pegicami\, in ostre ličnice. Mlade in iskrive so bile le njene oči\, s katerimi je nagajivo mežikala v svet.\nBila je majhna in drobna\, a žilava. Pogosto se je držala nekoliko zgrbljeno. Oblečena je bila v preprosto zakrpano krilo z životcem in predpasnik. Med živahno hojo je delala dolge korake in pri tem pometala po tleh s svojim dolgim krilom\, zato je bil spodnji rob krila stalno umazan. Lase s sivimi prameni je imela nemarno spete v figo. Včasih jih je skrila pod ruto\, ki ji je bila silno ljuba. Zdelo se je\, da je njen hrbet cel upognjen zaradi malhe iz pisanega blaga\, ki jo je vedno nosila na hrbtu in od katere se ni nikdar ločila. Celo med ruvanjem plevela jo je čakala ob robu njive.\nMelhiorca je bila tako zgovorna\, da so besede kar deževale iz nje. Njen glas se je slišal kot zvončkljanje in že na daleč jo je izdajal njen glasni smeh … \nNa podlagi opisa je nastala podoba sključene starejše ženice prifrknjenega nosu in živahnega pogleda\, oblečene v dolgo rjavo krilo z životcem in svetlejšim podkrilom. Preko krila ima oblečen prepoznaven pikčast predpasnik\, v nekaterih prizorih pa njene v figo spete lase pokriva črna ruta. \nO ilustracijah\nRazstavljene ilustracije so izdelane v vektorski tehniki\, ki je še posebej prepoznana in priljubljena pri mlajši ciljni publiki\, vajeni komuniciranja preko interaktivnih medijev. Ilustracije delujejo sodobno in sveže.\nVse ilustracije so glede na vsebino barvno smiselno usklajene. Tako so na primer prizori z upraviteljem Steinbergom obarvani v opečnat ton\, ki spominja na cinabaritno rudo. Temna ječa\, vleka po snegu in pobegli tihotapci v sivih tonih ustvarjajo hladen občutek sodbe in ujetosti\, v predstavitvenem in sklepnem prizoru pa se Melhiorca edinkrat pojavi z belino v ozadju\, ki junakinjo osvobaja. V nekatere ilustracije so dodani inserti starih dokumentov\, ki so povezani s samim procesom\, ali krajem\, kjer se je zgodba odvijala. V druge so kot kolaž dodane idrijske čipke. S tem smo ilustracije še bolj povezali z resničnimi zgodovinskimi dogodki\, lokalno identiteto in likovnimi elementi. Ilustracije so tiskane v večjem formatu (50 × 90 cm) in vdelane v čudovite okvirje iz naravnega brezovega lesa.\nSodobna likovna govorica se kontrastno prepleta z zgodovinsko tematiko in s tem preteklost predstavlja na nov način. Gledalca in bralca nagovarja z aktualno vizualno govorico\, mestoma še dodatno opremljeno z obogateno resničnostjo (AR).Podajte se v čaroben svet razstavljene preteklosti in seznanite se s celotno tihotapsko zgodbo. \nV času trajanja razstave pripravljamo tudi dodaten program:\n•  avgusta 2025 bomo na Bevkovi domačiji pripravili gledališko uprizoritev »Ne bojim se ne hudiča ne biriča!«: Pregon tihotapke Melhiorce (s presenečenjem!)\,\n•  septembra 2025 bo v okviru Bevkovih dnevov potekala pravljična ura.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/tihotapka-melhiorca-na-obisku-pri-bevku/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250812T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250812T210000
DTSTAMP:20260414T220841
CREATED:20250715T173116Z
LAST-MODIFIED:20250810T192146Z
UID:23838-1755027000-1755032400@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Grajski večeri na gradu Gewerkenegg – DON GIOVANNI
DESCRIPTION:Don Giovanni je opera\, ki jo je Wolfgang Amadeus Mozart napisal leta 1787\, in velja za eno največjih mojstrovin operne umetnosti. Don Giovanni združuje prvine dveh opernih žanrov: komične opere (opera buffa) in resne opere (opera seria)\, kar ustvarja edinstveno in kompleksno glasbeno in dramsko delo. V tem spoju različnih glasbenih in dramaturških elementov lahko prepoznamo Mozartovo mojstrstvo pri raziskovanju človeške narave – od lahkotnosti in humorja do globokih etičnih vprašanj. Tematika operne zgodbe je večna – govori o odgovornosti\, kazni in neizbežni usodi. Don Giovanni je zaradi svoje unikatne zmesi komedije in tragedije\, filozofskih vprašanj o morali in posledicah\, pa tudi zaradi glasbenega mojstrstva\, postal trdno zasidran v repertoarju opernih hiš po vsem svetu. Ob tem pa se še danes odpira razprava o tem\, ali je Don Giovanni lik\, ki zasluži občudovanje ali prezir\, in o tem\, kaj Mozart in Da Ponte z njegovo usodo želita sporočiti o svobodi in odgovornosti. \nPehlivanian Professional Opera Academy (PPOA)\, ustanovljena pod vodstvom maestra Georgea Pehlivaniana. PPOA ponuja celovito usposabljanje za dirigente in vokaliste z vsega sveta. \nGeorge Pehlivanian\, ameriški dirigent libanonskega rodu\, ki živi med Los Angelesom\, Parizom in Ljubljano\, nadaljuje tradicijo svojih nekdanjih mentorjev\, med katerimi sta najbolj zveneči imeni Pierre Boulez in Lorin Maazel. Komaj trileten se je začel učiti igranja klavirja\, pri šestih letih pa tudi violine. Mednarodno pozornost je zbudil leta 1991\, ko je pri 27 letih kot prvi Američan zmagal na prestižnem tekmovanju dirigentov v Besançonu v Franciji. \nMaestro Pehlivanian je sodeloval z več kot 300 orkestri in opernimi hišami ter priznanimi umetniki\, med letoma 2005 in 2008 je bil prvi tuji šef dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Zdaj svoje znanje predaja naprej in tako je leta 2020 je ustanovil Pehlivanian Opera Academy\, ki predstavlja izjemno priložnost za pevce in dirigente z vsega sveta\, da nadgradijo svoje veščine v okviru priprave operne produkcije. \nDogodek poteka v organizaciji JSKD OI Idrija.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/grajski-veceri-na-gradu-gewerkenegg-don-giovanni/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250830T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250830T210000
DTSTAMP:20260414T220841
CREATED:20250715T173300Z
LAST-MODIFIED:20250826T090958Z
UID:23841-1756580400-1756587600@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Grajski večeri na gradu Gewerkenegg – NEKE DAVNE ZVEZDE
DESCRIPTION:25. avgusta 2025 je minilo natanko 70 let od velikega glasbenega dogodka v Idriji\, ko je Idrijski plesni orkester pod vodstvom Damijana Flandra skupaj z godalnim orkestrom Lira ter mešanim pevskim zborom priredil koncert\, o katerem starejši občani še danes govorijo. \nNastopajoči: \nIdrijski plesni orkester\nŽenski pevski zbor Tice\nKomorni godalni orkester Forma Musica \nSolistka: Nina Strnad \nDogodek v organizaciji JSKD OI Idrija.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/grajski-veceri-na-gradu-gewerkenegg-neke-davne-zvezde/
END:VEVENT
END:VCALENDAR