BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Mestni muzej Idrija - ECPv6.15.18//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Mestni muzej Idrija
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220407T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220508T190000
DTSTAMP:20260624T040733
CREATED:20220329T082152Z
LAST-MODIFIED:20220504T190158Z
UID:15671-1649358000-1652036400@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Razstava Maja Šubic: Skopolamin
DESCRIPTION:Maja Šubic (1965) je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani\, kjer je leta 1990 diplomirala pri prof. Emeriku Bernardu. Po akademiji se je začela intenzivneje ukvarjati s freskoslikarstvom in knjižno ilustracijo. V zadnjih dvajsetih letih je raziskovala Charlesa Darwina in njegovega deda Erazmusa. Njunemu življenju in delu je posvetila številne projekte\, ki obsegajo dela v različnih medijih\, kot so freske na lehnjaku in keramiki\, dela v akvarelni in akrilni tehniki ter animacijo. Kot samostojna ustvarjalka živi in dela v Škofji Loki in Poljanah. \nAvtorica je razstavo likovnih del rastlinskega sveta v tehnikah akvarela in freske posvetila italijanskemu naravoslovcu Scopoliju\, ki je deloval kot zdravnik v Idriji v 18. stoletju. Osrednje mesto pripada kranjskemu volčiču\, kranjski buniki ali mali norici (Scopolia carniolica)\, strupeni rastlini iz družine razhudnikovk. Naslov razstave izhaja iz alkaloida skopolamina\, skrivnostne antične učinkovine nekaterih razhudnikovk\, poimenovane po rodu rastlin Scopolia\, iz katerih so ga prvotno pridobivali. \nRazstavo dopolnjuje filatelistična razstava na temo Scopoli – Linne – Darwin. Na ogled bo v Razstavišču Nikolaja Pirnata do 8. maja 2022. \nRazstavo sta finančno podprla Občina Idrija in Ministrstvo za kulturo RS.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/otvoritev-razstave-maje-subic-scopolamin/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2022/03/34_Maja-Subic-Skopolamin_VabiloE.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220505T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220505T190000
DTSTAMP:20260624T040733
CREATED:20220426T104755Z
LAST-MODIFIED:20220428T183941Z
UID:15890-1651773600-1651777200@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Predstavitev radijske igre »Ne bojim se ne hudiča\, ne biriča!« Pregon tihotapke Melhiorce
DESCRIPTION:Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa ARS in Mestni muzej Idrija vas lepo vabita  na predpremierno poslušanje nove radijske igre o tihotapki Melhiorci\, ki bo v četrtek\, 5. maja 2022\, ob 18. uri v dvorani Mestnega muzeja Idrija na gradu Gewerkenegg. \nRadijski igri bo sledil pogovor\, na katerem bodo sodelovali: \n\nMetka Pavšič\, igralka\nAlen Jelen\, režiser in urednik igranega programa na Radiu Slovenija – programu ARS\nMarija Terpin Mlinar\, kustosinja Mestnega muzeja Idrija\n\nPogovor bo vodila Vilma Štritof\, dramaturginja na Radiu Slovenija. \n  \nO Marini Melhiorci  \nDa je resničnost lahko navdih umetnosti\, potrjuje tudi zgodba o tihotapki Marini Melhiorci. Bila je ena izmed obtoženih v sodnem procesu proti tolpi tatov in tihotapcev\, ki se je v Idriji odvijal v letih 1729 – 1731. Ohranjeni sodni zapisi poleg zanimivih osebnih usod nudijo tudi vpogled v kazensko pravo v prvi polovici 18. stoletja ter življenje tedanjih prebivalcev tega prostora.  Zgodba o Melhiorci vključuje osrednje elemente kulturne dediščine in identitete tega prostora: dediščino živega srebra in idrijsko čipko. S sodobno interpretacijo in umetniško nadgradnjo želimo s pomočjo njenega lika našo dediščino in izročilo približati sodobnemu človeku. \n  \nO Metki Pavšič  \nMetka Pavšič (1968) deluje na številnih področjih. Njenega razvejanega delovanja na področju socialnega dela na eni ter umetniškega udejstvovanja na drugi strani ni moč predstaviti v eni povedi. Po izobrazbi je socialna delavka\, podiplomski študij pa je nadaljevala na AGRFT\, smer Oblike govora.  Je tudi sourednica poljudno-znanstvene revije RIKOSS\, ki jo izdaja Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Umetniško deluje zlasti na področjih gledališke igre in petja. Sodelovala je v Gledališču slepih in slabovidnih Nasmeh\, Dramatičnem društvu Idrija\, predstavila se je že na Linhartovem odru\, v Londonu je sodelovala pri muzikalu Dvajset pesmi stoletja ter v različnih pevskih zasedbah. Med njenimi gledališkimi uspehi gre izpostaviti zlasti igro Ničesar ne obžalujem (Vinko Möderndorfer\, 2013)\, Veselje do življenja (Aldo Nikolaj\, režija: Ema Brelih\, 1999)\, Trije smo najboljši par (Dušan Radović\, režija: Igor Korošec\, 1998) ter predstavo Slepci (Maurice Maeterlinck\, režija: Mateja Mlačnik\, 2011). \n  \n»Ne bojim se ne hudiča\, ne biriča!« Pregon tihotapke Melhiorce  \nIdejna zasnova: Marija Terpin Mlinar \nDramsko besedilo: Alenka Bole Vrabec \nPriredba besedila v narečje: Marica Brezavšček \nOdrska režija: Mateja Mlačnik \n  \nO radijski igri: \n\n\n\nRežiser in dramaturg\nALEN JELEN\n\n\nGlasbena oblikovalka\nDARJA HLAVKA GODINA\n\n\nTonska mojstrica\nSONJA STRENAR\n\n\n\nIgra \nMarina Melhiorca: Metka Pavšič \n— \nTrajanje: 19’24” \nPosneto v studiih Radia Slovenija leta 2021. \nPremiera radijske igre bo v četrtek\, 5. maja 2022\, ob 22.05 na 3. programu Radia Slovenija – programu ARS. Mesec dni bo dostopna tudi na spletnih straneh RTV Slovenija.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/predstavitev-radijske-igre-ne-bojim-se-ne-hudica-ne-birica-pregon-tihotapke-melhiorce/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2022/04/Melhi_Ra-igra.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220512T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220612T190000
DTSTAMP:20260624T040733
CREATED:20220507T184905Z
LAST-MODIFIED:20220514T194735Z
UID:15986-1652382000-1655060400@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Razstava Albino Stulin: Kipi
DESCRIPTION:Mestni muzej Idrija vas vabi na razstavo ALBINO STULIN: KIPI v Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg. Na ogled bo do 12. junija 2022\, vsak dan od 10. do 19. ure. \n \nRazvoj kvadra\, fosilni peščenjak\, 137 x 30 x 30 cm \n  \n  \n  \n  \n  \n  \n  \nKiparstvo se je v zadnjih dveh desetletjih\, v času pospešenega tehnološkega razvoja\, močno transformiralo: postalo je performativno in interaktivno\, kar pomeni\, da se je od plastičnega oblikovanja snovi razširilo na modeliranje družbenega prostora\, žive substance in celo človekovega zaznavanja. Vendar nove izrazne oblike niso izpodrinile klasičnega kiparstva\, prav nasprotno: zdi se\, da je ustvarjanje iz naravnih materialov\, kamna\, lesa\, gline\, ponovno v porastu. \nAlbino Stulin ni nikoli podvomil v izpovedno moč kamna\, trdega in grobega materiala\, iz katerega že več kot tri desetletja oblikuje neverjetno »mehke« in občutene skulpture. V svojih tematsko raznovrstnih delih\, izklesanih iz marmorja ali granita\, poudarja predvsem lepoto materiala\, ki mu nevsiljivo vtisne svojo misel\, idejo ali sporočilo. Izbor materiala z ustrezno notranjo strukturo je v njegovem delovnem procesu primarnega pomena\, saj kamen pojmuje kot živo materijo\, ki že vsebuje neko inherentno formo. Kipar jo mora le prepoznati in kiparsko artikulirati. \nKer poskuša Stulin pri oblikovanju skulptur ohraniti naravno formo kamna\, je njegov kiparski jezik reduciran\, omejen na bistvene poteze. V posameznih delih\, kot je Poklon knjigi\, išče pravo razmerje med grobo in gladko polirano površino\, ki je povsem usklajena s temo skulpture: gre namreč za simbolično upodobitev zgodovine knjige od Mojzesovih knjig\, ki so prikazane v spodnjem delu masivnega kuba\, do danes. Na drugih skulpturah je njihova površina v celoti ročno zglajena\, preoblikovana v organske\, konkavno-konveksne\, močno stilizirane oblike\, s katerimi poudari zgolj najpomembnejše linije motiva\, ki je v posameznih primerih komaj prepoznaven (Molitev). Posebne vizualne učinke dosega s pomočjo valovitih prelivov oblik in gub\, ki dajejo kipom svojevrstno dinamiko (Razvoj kvadra). Med pomembnimi karakteristikami avtorjevega kiparskega pristopa velja omeniti tudi iskanje ravnotežja: tako med različnimi vrstami kamnov (Skupaj) kot med obliko in vsebino\, ki se navezuje zlasti na njegovo intimno občutenje življenja (Samota\, Par) in refleksijo o nedoumljivih razsežnostih človekovega bivanja. \nV zadnjih delih\, ki jih je pomenljivo poimenoval Meja v vesolju\, premišljuje o mejah\, ki jih človek ustvarja vsepovsod. Meja je seveda močno zaznamovala Stulinovo življenje v Beneški Sloveniji\, vendar je njegovo razmišljanje – kot namiguje naslov del – precej širše. Kipi so kiparske upodobitve kozmičnega prostranstva\, na katerih razbrazdana tekstura marmorja zaznamuje razsežnost vesolja – nekakšen makrokozmos v mikrokozmosu. Krožne vdolbine simbolizirajo planete\, medtem ko vklesane črte in stopničasto odrezani robovi kamna ponazarjajo meje\, ki jih v brezmejnem vesolju v fizični obliki ni mogoče postaviti. Vizualizacija metafizičnih razsežnosti človekovega življenja je prisotna tudi v delu Renesansa\, ki je avtorjeva izvirna oblikovna varianta kamnite skulpture na Štalenski gori (8.–9. stoletje). Kip z upodobitvijo stiliziranih obrazov treh mož naj bi namreč simboliziral staroslovansko božanstvo Triglav\, po katerem je dobila ime najvišja gora na ozemlju Slovenije. Stulin je skulpturo iz črnega belgijskega marmorja sicer zasnoval precej bolj abstraktno\, z značilnimi krožnimi vdolbinami\, ki jih lahko povežemo z duhovnim preporodom. Kombinacijo krožnih form in kvadratne oblike na zgornjem delu skulpture pa lahko prav tako interpretiramo kot povezavo med duhovnim in zemeljskim. \nDa je izhodišče zadnjih Stulinovih del refleksija o duhovnem preporodu človeka\, kaže tudi delo Arka\, ki ga je zasnoval kot hommage judovski kulturi: delo se namreč navezuje na Noetovo barko\, s katero je rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa. Oblikovna zasnova kipa je ponovno izvirna\, saj je sestavljen iz treh delov\, postavljenih drug vrh drugega\, ki pa niso fiksno pritrjeni\, ampak omogočajo rahlo premikanje. Avtor je malo plastiko tudi oblikoval z namenom\, da se je gledalec lahko dotakne in začuti rahlo gibanje\, njeno nestabilnost. Z dotikom sicer ruši nedotakljivost umetniškega dela\, vendar gledalcu omogoči celovito dojemanje kiparskega dela\, tako vizualno kot taktilno. \nRazstavljena dela Albina Stulina so oblikovno in vsebinsko raznolika\, saj postaja tematika njegovih del vse bolj poduhovljena\, prežeta z razmišljanji tako o njegovi lastni biti kot o zgodovini\, religiji\, filozofiji in eksistenci človeštva nasploh. Avtor sicer v delih vizualizira predvsem osebna spoznanja na svoji življenjski poti\, hkrati pa so skulpture\, na katerih obliko vedno podredi vsebini\, sredstvo za njegovo intimno komunikacijo z zunanjim svetom. \nNataša Kovšca\, \numetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka \n \n  \n  \n  \n  \n  \n  \n  \n  \n  \n  \n  \nO AVTORJU \nAlbino Stulin (1965\, Čedad/Cividale del Friuli) je študiral na Inštitutu za umetnost G. Sello v Vidmu/Udine\, kjer je diplomiral leta 1990 pri profesorju Carlu Condellu. Leta 1985 je srečal mentorja igralskega studia Actorstudio v Ljubljani\, brata Janeza in Andreja Vajevca. Odkril je Kulturni svet v Ljubljani in igral v kratkem filmu Kreplje na Krasu/Beautiful Kreplje (2000) režiserja Daria Frandoliča. \nLeta 1993 se je izpopolnjeval na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah (Accademia di Belle Arti di Venezia). Pomembno je bilo njegovo sodelovanje s kiparjem Gianpietrom Carlessom leta 1994 v Gorici. Naslednje leto je v Piranu spoznal kiparja Janeza Lenassija\, ki je postal njegov mentor in sodelavec. Živi in ustvarja v Špetru/San Pietro al Natisone. \nSAMOSTOJNE RAZSTAVE \n1990   Mittelfest\, Čedad/Cividale del Friuli\, Italija \n1998   Galerija Porton\, Grožnjan\, Hrvaška \n1999   Kulturni Dom Bazovica\, Reka/Rijeka\, Hrvaška \nGalerija Alga\, Izola\, Slovenija \n2000   Beneška galerija\, Špeter/San Pietro al Natisone\, Italija \n2001   Banca Popolare\, Čedad/Cividale del Friuli\, Italija \n2004   Centro culturale\, Mortegliano\, Italija \n2011   Mestna hiša\, Ljubljana\, Slovenija \n2017   Chanet Gallery\, Quenzhou\, Kitajska \n2018   Galerija Kinogledališče\, Tolmin\, Slovenija \n2019   Villa de Claricini Dornpache\, Čedad/Cividale del Friuli\, Italija \nSKUPINSKE RAZSTAVE \n2002   Percorsi della memoria\, S. Daniele del Friuli\, Italija \n2003   Ironia nell’Arte\, Čedad/Cividale del Friuli\, Italija \n2004   Srečanje v Porto dei Beneandanti\, Portogruaro\, Benetke/Venezia\, Italija \n2005   Incontri di Versi\, Portogruaro\, Benetke/Venezia\, Italija \n2005   Oko in Duh\, Ljubljana\, Slovenija \n2006   Sublimno v kiparstvu\, Mestna hiša\, Ljubljana\, Slovenija \n2007   Javni Kipi\, Ljubljana\, Slovenija \nArs Forojuliana\, Izola\, Slovenija \nCentro Friulano Arti Plastiche\, Videm/Udine\, Italija \nKulturni Dom\, Celovec/Klagenfurt\, Avstrija \n2008   Centro Friulano Arti Plastiche\, Videm/Udine\, Italija \n2009   Centro Friulano Arti Plastiche\, Videm/Udine\, Italija \n2010   Knjižni spomeniki\, Mestna hiša\, Ljubljana\, Slovenija \nSIMPOZIJI \n1997   I. simpozij kiparstva Rive D’Arcano\, Videm/Udine\, Italija \n2001   V. mednarodni simpozij Vergnacco\, Videm/Udine\, Italija \n2006   III. mednarodni simpozij Grosuplje – Mesto kipov\, Grosuplje\, Slovenija \n2007   I. mednarodni simpozij Pinzano al Tagliamento\, Spilimbergo\, Italija \n2010   II. mednarodni simpozij\, Koper\, Slovenija \nNAGRADE \n2006   Nagrada na razstavi Sublimno v kiparstvu\, Mestna hiša\, Ljubljana\, Slovenija \n2010   Nagrada na razstavi Knjižni spomeniki\, Mestna hiša\, Ljubljana\, Slovenija \n  \nRazstavo sta finančno podprla Občina Idrija in Ministrstvo za kulturo RS.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/odprtje-razstave-albino-stulin-kipi/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2022/05/Donna-Uomo-Marmo-A.-30x31x24-54x26x24.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220513T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220620T150000
DTSTAMP:20260624T040733
CREATED:20220508T182308Z
LAST-MODIFIED:20220514T194944Z
UID:16017-1652464800-1655737200@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Fotografska razstava Rudi Jereb: Mali svet okoli nas
DESCRIPTION:Cerkljanski muzej in Foto klub Cerkno vas vljudno vabita na fotografsko razstavo Rudija Jereba: Mali svet okoli nas. \n24. razstava iz cikla Naša fotografska obzorja bo na ogled do 20. junija 2022. \nFotografija in ljubezen do narave Rudija spremljata že od malih nog\, zato tema tokratne razstave ni naključje. Rudi se je z osnovami fotografiranja in razvijanja črno-belih fotografij srečal že v osnovni šoli. Veselja do slikanja s svetlobo skozi leta ni izgubil\, le zvrsti so se menjavale in prepletale: od beleženja šolskih dogodkov\, fotografiranja pokrajine in živali do makro fotografije\, ki ga zadnje čase še posebej privlači. Eden največjih fotografov Henri Cartier-Bresson je dejal: »Fotografirati pomeni postaviti glavo\, oko in srce v isto vidno linijo.« Rudiju je s čutnim zaznavanjem narave\, potrpežljivostjo in veseljem do vsega lepega uspelo začrtati pravo linijo in nastale so podobe\, ki nam jih zdaj postavlja na ogled. Odprtje razstave pa Rudi pospremi z besedami: »Motivi so povsod\, naj je to droben cvet\, majhen hrošček ali kapljice rose na travi\, le treba se je znati ustaviti\, začutiti naravo in se prepustiti njeni lepoti.« \nAnica Kofol
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/fotografska-razstava-rudi-jereb-mali-svet-okoli-nas/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2022/05/26_IMG6_5714_2_Beli-C.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220518T110000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220630T190000
DTSTAMP:20260624T040733
CREATED:20220510T135004Z
LAST-MODIFIED:20220808T113725Z
UID:16040-1652871600-1656615600@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Aplikacija za pametne telefone Skrivnostna kamšt
DESCRIPTION:Predstavljamo vam NOVOST: aplikacijo za pametne telefone “Skrivnostna kamšt”\, ki s pomočjo 3D modela in animacij približa delovanje Kamšti in tiste njene elemente\, ki so bili očem vedno skriti\, danes pa niso več ohranjeni: pogonsko in črpalno drogovje\, nihalni in troramni vzvodi\, črpalka… Aplikacijo “Skrivnostna kamšt” lahko naložite iz trgovine Google play in si jo pogledate s skeniranjem QR-kode na lokaciji Kamšti. \n#Idrijska kamšt digitalno – predstavitev
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/razstava-skrivnostna-kamst/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2022/05/Idrijska-kamšt.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220519T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220619T170000
DTSTAMP:20260624T040733
CREATED:20220516T195253Z
LAST-MODIFIED:20220526T192148Z
UID:16078-1652954400-1655658000@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Footprint – Atej Tutta
DESCRIPTION:Footprint je nastal kot rezultat dveh praks: rekonstrukcije in zvočnega terenskega snemanja na območju Partizanske bolnišnice Franja. Avtor v projektu obravnava surovost narave\, ki je partizanom omogočila skrivanje bolnice in njenih dejavnosti pred sovražnikom. Takšen prevod narave v zvočno instalacijo se formalno osredotoča na to\, kdo je poslušalec in kdo je poslušani\, oziroma na to\, na kateristrani zgodovine je bil. \nDvajsetminutni prehod se prične na točki\, kjer so partizani od domačinov prevzeli ranjence\, in konča tam\, kjer je danes rekonstrukcija bolnišnice. Pot\, po kateri so partizani na nosilih prenašali ranjence\, je struga hudournika\, ki je precej zahtevna zaradi skal in vode. Posnetki so nastali ob potoku na dan\, ko je bilo sončno in malo vode. Razmere\, v katerih so se gibali partizani\, so bile raznolike: nizke temperature pozimi\, slabo vreme … \nZvočni posnetek je narejen s hibridnim mikrofonskim sistemom v tehniki surround 4.0 in z dvema dodatnima kanaloma\, ki sta prispevala k večjemu fokusu v miksu. Instalacija je predvajana v sistemu zvočnikov surround 5.0. \nTutta je na beneški Akademiji likovnih umetnosti (Accademia di Belle Arti di Venezia) magistriral ter medletoma 2009 in 2014 tudi poučeval kot izredni profesor. Dejaven je na več umetnostnih področjih; ustvarja scenografijo in videe za gledališke in plesne predstave\, oblikoval in kuriral je razstave drugih umetnikov\, njegove filme pa so predvajali na vrsti domačih in tujih festivalov. Sodeloval je z režiserji in s koreografi\, kot so Eduard Miler\, Jeroen Verbruggen in Vinko Möderndorfer. \nPo festivalu ostaja zvočna instalacija na ogled do 19. junija 2022 v odpiralnem času muzeja: \nPO: zaprto \nTO–PE: 9.00 do 15.00 \nSO–NE\, PR: 10.00 do 17.00
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/footprint-atej-tutta/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2022/05/FOOTPRINT-ATEJ-TUTTA-web-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220519T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220519T200000
DTSTAMP:20260624T040733
CREATED:20220514T195658Z
LAST-MODIFIED:20220514T195658Z
UID:16071-1652986800-1652990400@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Muzejski večeri - Ogenj\, ki je zajel Evropo:  Narodni dom v Trstu 1920–2020
DESCRIPTION:Vabljeni na predstavitev knjige in pogovor z avtorjema red. prof. dr. Gorazdom Bajcem\, zgodovinarjem in raziskovalcem Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in izr. prof. dr. Borutom Klabjanom\, zgodovinarjem in raziskovalcem Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. \n13. julija 1920 so fašistične škvadre ob pasivnosti italijanskih oblasti zažgale simbol slovenske in slovanske emancipacije v središču Trsta. Istega dne je fašistično nasilje prizadelo tudi druge slovanske ustanove v tržaškem mestu. Julijsko nasilje je predstavljalo tisti pravi ognjeni krst obmejnega fašizma\, mu vlilo samozavest za vojni pohod. \nZgodovinsko poglobljena študija o požigu tržaškega Narodnega doma  nam razkrije več podatkov o tem\, kako je prišlo do požiga\, kakšna je bila vloga oblasti in kaj mu je sledilo. Monografija je obenem tudi njegova sociološka in kulturološka zgodovina\, ki teče vse do danes\, ko je Narodni dom znova last slovenske skupnosti v Italiji. \ndr. Miha Kosmač
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/muzejski-veceri-ogenj-ki-je-zajel-evropo-narodni-dom-v-trstu-1920-2020/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2022/05/nd.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220524T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220524T200000
DTSTAMP:20260624T040733
CREATED:20220520T181244Z
LAST-MODIFIED:20220520T182809Z
UID:16085-1653418800-1653422400@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Muzejski večeri - Cveto Svetlik: Kanomlja
DESCRIPTION:Domačija Šturmajce; foto: Dunja Wedam \n  \nMestni muzej Idrija vabi na novo predavanje iz cikla Muzejski večeri. O zgodovini\, gospodarskih\, kulturnih ter etnoloških posebnostih in zanimivostih kraja Kanomlja iz naše neposredne soseščine bo spregovoril domačin Cveto Svetlik\, domoznanec\, zapisovalec zgodb in publicist. Predavatelj je leta 1999 že izdal knjigo z istoimenskim naslovom\, pred vrati je ponatis dopolnjene izdaje. \n——— \nTokrat se na predavanju bomo odpravljali kam daleč\, ampak bomo izvedeli marsikaj zanimivega o Kanomlji\, kraju\, ki leži na drugi strani Kobalovih planin\, in meji s sosednjo Idrijo. \nPredstavljena bo skoraj sedemstoletna zgodovina naselja in njegovo kljubovanje času in temu kar čas prinese. Že leta 1999 je izšla izpod peresa našega predavatelja\, krajana Kanomlje Cveta Svetlika\, knjiga z istim naslovom\, ki je bila med bralci lepo sprejeta. Kot pravi avtor se je do danes nabralo veliko novih spoznanj in odkritij\, zato pripravlja dopolnjen ponatis. \nNa življenje ljudi v tem prostoru je v preteklosti pomembno vplival idrijski rudnik živega srebra\, poznamo Kanomeljske klavže\, ki so služile plavljenju lesa. Več novosti in podrobnosti bo predstavljenih na temo žgalništva. Zanimivi so dogodki iz francoskega obdobja zasedbe naših krajev – iz časa Ilirskih provinc\, boleči pa spomini na prvo in drugo svetovno vojno. Neprecenljivi so zapisi ljudskega izročila\, ki je danes skoraj v celoti pozabljeno. \nIvana Leskovec
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/muzejski-veceri-cveto-svetlik-kanomlja/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2022/05/Foto-Dunja-Wedam.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220531T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220531T200000
DTSTAMP:20260624T040733
CREATED:20220526T192643Z
LAST-MODIFIED:20220526T192922Z
UID:16098-1654023600-1654027200@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Muzejski večeri - Aldo Kumar: Med glasbenim prebliskom in navdihom
DESCRIPTION:Foto: B. Tavčar \nSte se kdaj vprašali\, kako zveni vesolje? Ali kako ustvariti zvoke\, čistejše od najčistejšega zadnjega zvoka? Svojih 12 glasbenih želja je pred leti ubesedil Aldo Kumar (1954)\, priznani skladatelj in glasbenik s širokim poljem ustvarjanja in raziskovanja zvoka\, tudi cerkljanski rojak s Travnika. Njegov skladateljski opus obsega zborovsko\, solistično\, komorno\, vokalno-instrumentalno\, scensko in filmsko glasbo. Za svoje delo je prejel številna priznanja\, med drugim Kozinovo nagrado (2021). Je ustanovitelj in vodja glasbene skupine Anbot. Pridružite se nam na pogovorno-glasbenem večeru s skladateljem v torek\, 31. maja 2022\, ob 19.00 na gradu Gewerkenegg! \nMarija Terpin Mlinar
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/muzejski-veceri-aldo-kumar-med-glasbenim-prebliskom-in-navdihom/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2022/05/Aldo-Kumar_foto-B.-Tavčar.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR