BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Mestni muzej Idrija - ECPv6.15.18//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Mestni muzej Idrija
X-ORIGINAL-URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Mestni muzej Idrija
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20190331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20191027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20200329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20201025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200501
DTEND;VALUE=DATE:20200502
DTSTAMP:20260626T112037
CREATED:20200430T133800Z
LAST-MODIFIED:20200505T211002Z
UID:10718-1588291200-1588377599@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:"Živel 1. maj!"
DESCRIPTION:Dan pred 1. majem\, ki ga letos ne bomo obeležili z večernim prižiganjem kresov\, vas vabimo\, da pogledamo v zgodovino praznika na Slovenskem in v Idriji. \nSredi 19. stoletja se je tudi na Slovenskem začel pospešen proces industrializacije\, ki je bil značilen še za naslednja desetletja do začetka 20. stoletja. Delavstvo se je v posameznih industrijskih in rudarskih središčih nenehno krepilo. Skromne plače\, dolg delovni čas\, slabe delovne razmere\, materialno stanje pod robom preživetja in neurejena socialna zavarovanja so prinašala delavcem in njihovim družinam splošno pomanjkanje\, lakoto in visoko umrljivost. \nZa glavni mejnik v razvoju delavskega gibanja v Idriji lahko štejemo 1. september 1895\, ko je v časopisu Delavec izšel članek Razmere idrijskih rudarjev\, ki je pomenil začetek socialdemokratskega gibanja. V članku piše\, da so za slabo stanje rudarjev najbolj odgovorni ravnateljstvo rudnika s prisilnim mezdnim delom in nizko plačo ter Bratovska skladnica in gozdarska uprava\, ki rudarjem ni več dovoljevala priprave drv za kurjavo ali popravilo hiš. \nS socialdemokratskim in socialističnim delavskim gibanjem je tesno povezan 1. maj\, praznik dela. Leta 1890 so ga prvič praznovali\, v letih prepovedi skrivoma\, sicer pa z velikimi manifestacijami\, veličastnimi shodi\, kulturnimi in športnimi prireditvami. Svečanim in množičnim rudarskim manifestacijam ob praznovanju godov rudarskih zavetnikov sv. Ahaca in sv. Barbare v Idriji se je leta 1899 pridružilo še praznovanje prvega maja. \nMartin Likar se je leta 1969 spominjal prvega praznovanja: »Proslava se je začela ob peti uri zjutraj\, ko je skupina desetih godbenikov z budnico odkorakala skozi mesto. Godba je bila rudniška\, zato kot celota ni smela igrati. Igrali so samo člani oziroma simpatizerji socialdemokratske stranke. Uprava rudnika je rudarjem zagrozila\, da bo vsak\, ki ga ta dan ne bo na delo\, oglobljen z eno krono in z odpovedjo službe. Kljub grožnjam tistega dne ni prišlo na delo vsaj 200 rudarjev. Ob devetih dopoldne je bil na Mestnem trgu shod\, ki se ga je udeležil tudi okrajni glavar iz Logatca\, vendar ne iz solidarnosti\, temveč da bi poslušal\, ali bodo govorniki preveč kritizirali državo oz. oblast. Popoldansko slavje se je začelo s skupnim sprevodom\, rdečo zastavo na čelu in godbo\, do Renkovca\, kjer se jim je pridružila kolona iz Spodnje Idrije. V povorki je bilo kakih sto udeležencev. Skupaj so nato odšli do kmeta Kobala\, kjer so se zabavali do sedme ure zvečer\, ko so se vrnili v mesto. Dogodek in druženje sta potekala na dokaj visoki ravni\, saj so se udeleženci zavedali njune pomembnosti.« \n(povzeto po Darko Viler\, Praznovanje prvega maja v Idriji. Živel 1. maj! Živel praznik dela!: Praznik dela med rudarji in železarji na Slovenskem\, 2017\, katalog razstave) \nČestitke ob 1. maju in prijetno praznovanje!
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/praznovanje-1-maja-v-idriji/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2020/04/6.-Parada-leta-1910..jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200503
DTEND;VALUE=DATE:20200504
DTSTAMP:20260626T112037
CREATED:20200503T082056Z
LAST-MODIFIED:20200505T210410Z
UID:10773-1588464000-1588550399@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Svobodna beseda
DESCRIPTION:Generalna skupščina združenih narodov je leta 1993 na predlog Generalne konference UNESCA razglasila 3. maj za svetovni dan svobode tiska. Ta dan je namenjen opozarjanju na vlogo svobodnih\, pluralnih in neodvisnih medijev\, ki so temeljna sestavina vsake demokratične družbe. Hkrati je namenjen tudi spominjanju na ubite novinarje. Zaskrbljujoče je\, da se raven medijske svobode v zadnjih letih v svetu znižuje. Tudi v Sloveniji se soočamo s trendom širjenja »lažnih novic« po družbenih omrežjih. \nSimbolni spomenik svobodni besedi in svobodnemu tisku predstavlja tudi Partizanska tiskarna Slovenija na Vojskem. V njej so med drugim tiskali Partizanski dnevnik. To je bil edini tiskani dnevni časopis kakega odporniškega gibanja v celotni okupirani Evropi. Partizanski dnevnik je poleg novic o partizanski vojski ter vojaškem in političnem dogajanju po Evropi del prostora namenjal kulturnim prispevkom. V njem so med drugim objavljali poezijo in prozo Franceta Prešerna\, Simona Gregorčiča\, Frana Levstika\, Simona Jenka in Franceta Bevka. \nPartizanski tisk je v narodnoosvobodilnem boju odigral pomembno povezovalno vlogo. Pozival je k oboroženemu odporu proti okupatorju in predstavljal protiutež razpredeni sovražni propagandi. Objave so bile v slovenskem jeziku. To je bilo še zlasti pomembno v Julijski krajini oz. na Primorskem\, saj je na tem območju italijanska fašistična raznarodovalna politika režim za več kot dve desetletji Slovencem prepovedala rabo materinega jezika. Tiskarno bomo za oglede odprli 5. maja. \nSvoboda tiska in svoboda govora nista nekaj samoumevnega\, ampak se je zanju treba vseskozi boriti.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/3-maj-svetovni-dan-svobode-tiska/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2020/05/1_IMG_2249.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200504
DTEND;VALUE=DATE:20200505
DTSTAMP:20260626T112037
CREATED:20200504T120903Z
LAST-MODIFIED:20200514T114311Z
UID:10860-1588550400-1588636799@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:"Na pomoč!"
DESCRIPTION:Danes goduje Sv. Florijan (ok. 250–4. 5. 304)\, zavetnik proti požarom in povodnjim ter eden najbolj priljubljenih svetnikov. Živel je v 3. stoletju v rimski provinci Norik\, tj. na ozemlju današnje Gornje Avstrije. O njegovem življenju je ohranjenih veliko legend. Bil je častnik rimske vojske in v času Dioklecijanovega preganjanja zaradi krščanske vere preganjan. Leta 304 je skušal iz ječe rešiti 40 kristjanov\, a so ga pri tem ujeli. Ker ni želel opustiti svoje vere\, so ga mučili\, mu na vrat navezali težek kamen in ga vrgli v reko Anižo (Enns). \nSv. Florijan je danes zlasti zavetnik gasilcev\, nekoč pa so se mu priporočali tudi kovači\, dimnikarji\, pivovarji\, sodarji\, lončarji in izdelovalci mila. Pogosto je upodobljen kot rimski vojak\, s sulico in zastavo v roki\, ki z vrčem gasi gorečo hišo\, cerkev ali mesto. Večkrat je upodobljen tudi z mlinskim kamnom. Kot kipec ali stenska poslikava je pogosto prisoten na gasilskih domovih\, najdemo pa ga tudi v nišah starejših hiš ali gospodarskih poslopij. \n4. maj kot Mednarodni dan gasilcev (International Firefighters’ Day – IFFD) praznujemo od leta 1999. Slovenske družbe brez gasilcev si danes ne znamo predstavljati. Danes v Sloveniji deluje 1.300 prostovoljnih gasilskih društev\, združenih v 120 gasilskih zvez. V društva je vključenih preko 133.000 članov\, od tega preko 30.000 gasilk. Poleg teh imamo v Sloveniji še preko 1.100 poklicnih gasilcev. \nKakšni pa so začetki prostovoljnih gasilskih društev pri nas? Ti segajo v konec 60. let 19. stoletja. Prva požarna bramba na Slovenskem je bila ustanovljena v Metliki leta 1869. Do začetka prve svetovne vojne je bilo na Slovenskem ustanovljenih že 378 gasilskih društev\, združenih v osem gasilskih zvez. V letih od 1880 do 1914 je bilo na območju Okrajnega glavarstva Logatec\, kamor je spadala tudi Idrija\, ustanovljenih preko 25 prostovoljnih gasilskih društev. \nProstovoljno mestno gasilsko društvo v Idriji je bilo ustanovljeno leta 1890. Glavni pobudniki in člani društva so bili večinoma vidnejši predstavniki idrijskega meščanstva. Čeprav ni bilo številčno\, je gasilsko društvo imelo veliko podporo rudarjev. Poleg konkretne pomoči ob požarih in nesrečah je bila priljubljenost gasilskega društva tudi posledica izrazite naklonjenosti in pripadnosti slovenstvu in slovenskemu jeziku. \nProstovoljno gasilsko društvo Idrija @pgdidrija letos obeležuje 130-letnico nastanka in je eno najstarejših na Primorskem. Čestitamo! Nekaj slikovnega in materialnega gradiva iz starejšega obdobja delovanja društva hranimo tudi v našem muzeju\, ob tej priložnosti pa smo se posvetili proučevanju protipožarnega varstva na našem območju v preteklih stoletjih. \nVsem gasilcem in članom prostovoljnih gasilskih društev na Idrijskem in Cerkljanskem zato iskreno voščimo ob prazniku. Hvala\, ker se vedno odzovete klicu Na pomoč!
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/4-maj-mednarodni-dan-gasilcev/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2020/05/F-22.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200505
DTEND;VALUE=DATE:20200506
DTSTAMP:20260626T112037
CREATED:20200505T205047Z
LAST-MODIFIED:20200505T205948Z
UID:10879-1588636800-1588723199@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Ob 75. obletnici odhoda Franjevcev iz soteske Pasice
DESCRIPTION:Letos bo minilo že 75 let od konca druge svetovne vojne\, ki je povzročila toliko gorja in žrtev. Prav na današnji dan\, 5. maja 1945\, je osebje Partizanske bolnice Franja poskrbelo za prevoz ranjencev iz soteske Pasice v Gorico. Prišla je svoboda\, tista po kateri so leta hrepeneli\, o njej sanjali\, pisali pesmi in bili zanjo pripravljeni žrtvovati vse. Le redki so še pričevalci\, ki nam o tem lahko pripovedujejo iz prve roke. Na srečo so ohranjeni številni dokumenti\, fotografije\, spominski zapisi\, tudi filmski posnetki … \nKustosinja Milojka Magajne je z nami delila sledeči zapis: “Sama pogosto segam v to bogato zakladnico zgodb in pričevanj. Ne jemljem vseh za suho zlato\, a vendar me znova in znova presunejo zgodbe\, ki govorijo o silni energiji\, pogumu\, solidarnosti in humanosti\, ki so jih tako posamezniki kot narod vložili v borbo za obstanek\, za osvoboditev. Še posebej tu pri nas\, na Primorskem. \nKaj je gnalo takratne najstnike\, letnike 1925 do 1929\, da so odhajali v partizane\, se kot kurirji izmikali sovražnim zasedam in za svoj pogum in drznost pogosto plačali z življenjem? Hoteli so biti enaki svojim starejšim vrstnikom\, hoteli so prispevati svoj delež k osvoboditvi. \nKaj je gnalo Janeza Podnjivčem\, Metoda v Logu\, Venclja pri Cmilku\, Luko v Grapi\, vsi kmetje iz Novakov\, da so postavili na kocko varnost in življenja svojih družinskih članov? Vse sile so prostovoljno usmerili v pomoč bolnišnici ter celo sprejemali ranjence v svoje domove. Začutili so\, da morajo sami prevzeti pobudo in se zoperstaviti zlu\, ki jih je tlačilo že toliko let pod fašizmom. Šlo je za preživetje\, za svobodo in obstoj naroda\, tudi njihov lasten obstoj. Nihče od njih ni tega počel iz koristoljubja. Bila je solidarnost v najčistejšem pomenu besede. \nKaj je gnalo mlado zdravnico Franjo\, da se je odločila\, da pomaga partizanskim ranjencem\, ko pa bi lahko na varnem v svoji zasebni ordinaciji v Ribnici\, ki jo je mukoma opremila\, gradila svojo zdravniško kariero? Ni šlo le za Hipokratovo prisego. Za svoje delo je bila nagrajena z ovadbami\, aretacijo in zaporom. Še več\, vse to je na nek način doživela tudi v partizanih\, ko se je po krivem obtožena morala za nekaj časa umakniti iz bolnišnice v soteski in se zagovarjati pred javnim tožilcem pri višjem vojaškem sodišču IX. korpusa. \nPa vendar\, tudi ona piše o svobodi z velikimi\, vznesenimi besedami. »Svoboda je bila blizu\, na dosegu rok\, nič nam je ni moglo vzeti. Pričakovali smo jo nestrpni\, vznemirjeni\, a tudi s kančkom strahu. Kateri partizan se ni večer za večerom pogovarjal o njej? Svoboda je bila nekaj velikega\, a tudi neznanega.« \nPrav vsak od Franjevcev nosi svojo zgodbo\, niso vse junaške in vredne občudovanja\, so tudi takšne\, ki govorijo o izdajah\, zahrbtnosti in hinavščini. Bili so le ljudje\, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi kot vedno in povsod. Nikoli pa ne smemo pozabiti\, da so s svojim uporom izborili svobodo\, ki je nam povojnim generacijam tako samoumevna. Mogoče že preveč samoumevna? \nMed obiskovalci Franje so pogosto tudi skupine mladih. Razlagam jim o tem\, kaj so njihovi vrstniki počeli med vojno\, kako velika vrednota je bila zanje svoboda in kaj vse so bili zanjo pripravljeni žrtvovati. Vidim\, da se jih pripoved dotakne\, čeprav zanje svoboda ni vrednota\, o kateri bi kaj dosti razmišljali\, vsaj ne v smislu\, da svoboda pomeni tudi varnost in miroljubno sožitje. \nPartizanska bolnica Franja je simbol povezovanja evropskih narodov\, ki so se skupaj zoperstavili fašizmu in nacizmu ter nam priborili mir in svobodo. Napisi Živela svoboda! so v majskih dneh pred 75 leti naznanjali težko pričakovani mir. Zanj so bile potrebne ogromne žrtve\, zato naj se sleherni med nami vpraša: Kaj lahko jaz storim\, da ohranimo mir?”
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/5-maj-ob-75-obletnici-odhoda-franjevcev-iz-soteske-pasice/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2020/05/5558_D-4-Selitev_iz_bolnisnice_5.maja_1945.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200505T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200823T170000
DTSTAMP:20260626T112037
CREATED:20200705T193127Z
LAST-MODIFIED:20200705T193643Z
UID:11484-1588669200-1598202000@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Silva Karim: Sobivanja
DESCRIPTION:Pričujoča razstava zajema slike v akrilu na platnu\, ki jih je avtorica razstave Silva Karim ustvarila v različnih življenjskih obdobjih. Celoto razstave dopolnjujejo avtoričine izvirne keramične skulpture\, ki jih intenzivno ustvarja v zadnjem času. \nSilva Karim se je rodila leta 1960 v Beli. Gimnazijo je obiskovala v Idriji. Leta 1981 je zaključila višješolski študij likovne pedagogike na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Po uvedbi Pedagoške fakultete v Ljubljani je leta 1998 opravila še visokošolski študij. Na isti fakulteti je leta 2006 opravila tudi znanstveni magisterij. \nUmetniško ustvarjanje je vrsto let združevala s pedagoškim delom. Kot samozaposlena v kulturi se ukvarja z ilustracijo\, slikarstvom\, grafiko in oblikovanjem v keramiki. Še vedno je aktivna tudi kot predavateljica na izobraževanjih. Imela je več samostojnih razstav\, sodelovala je tudi na različnih skupinskih razstavah\, tako v slovenskem kot v mednarodnem prostoru. Udeležila se je vrste likovnih kolonij in drugih delavnic ter za svoje delo prejela več nagrad in priznanj.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/silva-karim-sobivanja/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2020/02/karim_silva_feniks_35x35x25cm_slika1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200512
DTEND;VALUE=DATE:20200513
DTSTAMP:20260626T112037
CREATED:20200512T141910Z
LAST-MODIFIED:20200512T142245Z
UID:10926-1589241600-1589327999@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:V spomin na Florence Nightingale
DESCRIPTION:Na današnji dan\, 12. maja\, praznujejo medicinske sestre in zdravstveni tehniki v Sloveniji in po vsem svetu. Na ta dan\, leta 1820\, se je rodila prva medicinska sestra na svetu\, humanistka in ustanoviteljica modernega sestrinstva Florence Nightingale. Mednarodni dan se praznuje in obeležuje že od leta 1965. \nZ današnjo objavo želimo spomniti tudi na delo nekdanjih bolničark in bolničarjev v Partizanski bolnici Franja. Bolničarji so postali ljudje raznih poklicev\, od šivilje\, pleskarja\, gospodinje\, do gozdnega delavca\, cestarja in drugih. Za medicinsko delo so jih usposabljali ob delu in na tečajih. Skupno je v vseh oddelkih bolnišnice delovalo 25 bolničarjev in pomožnih bolničarjev. Samo glavna medicinska sestra Lidija Zlatoper je imela končana dva letnika srednje medicinske šole.\nV bolnišnici so skrbeli za osebno higieno ranjencev\, prevezovanje ran\, pripravo inštrumentov in obvezilnega materiala ter pripravo bolnikov na operacije. V njihovo poslanstvo pa je sodila tudi skrb za psihično ugodje bolnikov ter njihovo kulturno in politično izobraževanje. Vsak od njih pa je opravljal še kakšno dodatno nalogo\, kar so pač narekovale potrebe.\nRudi Katrašnik – Gašper\, prvi bolničar v bolnišnici\, je bil edini\, ki je padel\, in sicer ob nemškem napadu aprila 1944.\nNjihovo požrtvovalno delo je bilo v težkih vojnih razmerah izjemnega pomena. Borci so vedeli\, da bodo v primeru ranitve deležni vsestranske pomoči in nege\, kar jim je dajalo dodatno moralno moč.\n \nV teh dneh\, ko so medicinske sestre in ostali zdravstveni delavci znova v prvih linijah zaradi ukrepov proti epidemiji\, se še bolj zavedamo\, kako velikega pomena je bilo in je njihovo delo. Zaslužijo si vse spoštovanje. ISKRENA HVALA!
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/10926/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2020/05/96371551_1325181591003974_7514400460967510016_o.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200513
DTEND;VALUE=DATE:20200514
DTSTAMP:20260626T112037
CREATED:20200513T200405Z
LAST-MODIFIED:20200514T114207Z
UID:10955-1589328000-1589414399@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:75 let časopisa Primorski dnevnik
DESCRIPTION:Na današnji dan pred 75 leti\, 13. maja 1945\, je v Trstu izšla prva številka časopisa Primorski dnevnik. Sprva je izhajal kot glasilo Osvobodilne fronte za Slovensko Primorje. Njegov pomen se je z leti večal\, saj se je utrdil kot edini dnevnik slovenske narodne skupnosti v Italiji. Slednja živi kot zgodovinski in pravno priznani subjekt v tržaški\, goriški in videmski pokrajini. Časopis že od začetka izhajanja poroča v slovenskem jeziku o novicah iz Trsta\, Gorice\, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije\, pa tudi o italijanskih in svetovnih dogodkih ter o koroških Slovencih. Njegova prvenstvena skrb je\, korektno in nepristransko informiranje\, razvijanje slovenskega jezika\, kulture\, dejavnosti in zavesti slovenske narodne skupnosti. \nVečkrat pozabljeno je\, da je v letu 1997\, po hudi krizi\, ki je sledila propadu Tržaške kreditne banke\, Primorskemu dnevniku grozila ukinitev. Množična volja Slovencev v Italiji\, ki je podprla ustanovitev Zadruge Primorski dnevnik pa je rešila obstoj časopisa. Konec leta 2019 je odgovorni urednik Primorskega dnevnika postal g. Igor Devetak\, ki je nasledil g. Aleksandra Korena. \nPrimorski dnevnik je zgodovinski in moralni dedič Partizanskega dnevnika\, od katerega sprejema vsestransko antifašistično izročilo ter vrednote OF in NOB. Partizanski dnevnik je začel izhajati v ciklostilni tehniki\, in sicer v Zakrižu nad Cerknim\, 26. novembra 1943. Med 17. septembrom 1944 in 1. majem 1945 so Partizanski dnevnik tiskali v Partizanski tiskarni Slovenija na Vojskem. To je bil edini tiskani dnevni časopis kakega odporniškega gibanja v celotni okupirani Evropi. Partizanski dnevnik je poleg novic o partizanski vojski ter vojaškem in političnem dogajanju po Evropi del prostora namenjal tudi kulturnim prispevkom. V njem so med drugim objavljali poezijo in prozo Franceta Prešerna\, Simona Gregorčiča\, Frana Levstika\, Simona Jenka in Franceta Bevka.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/75-let-casopisa-primorski-dnevnik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2020/05/Stavnica.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200517T110000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200517T120000
DTSTAMP:20260626T112037
CREATED:20200514T120803Z
LAST-MODIFIED:20200514T134947Z
UID:10978-1589713200-1589716800@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:V družbi s kustosom na ogled partizanskih spomenikov
DESCRIPTION:Partizanska bolnica Franja \nMed spomeniki iz obdobja druge svetovne vojne ima v Sloveniji posebno mesto Partizanska bolnica Franja. Bolnišnica\, ki nosi ime po zdravnici in upravnici Franji Bojc Bidovec\, je izjemen simbol človečnosti\, solidarnosti in tovarištva med domačini\, osebjem in ranjenimi vojaki\, ki so se borili proti fašizmu in nacizmu. Pred desetimi leti je bila v celoti obnovljena\, saj jo je povodenj septembra 2007 močno poškodovala. Kljub temu njeno sporočilo in vrednote ostajajo nespremenjeni in so del skupne dediščine evropskih narodov. Prisluhnite zgodbam\, ki jih za vas pripravlja kustosinja Milojka Magajne. V Franji vas pričakuje v nedeljo ob 11. uri. \nPartizanska tiskarna Slovenija \nEden izmed najbolj avtentično ohranjenih spomenikov iz časa druge svetovne vojne se nahaja v neokrnjeni naravi pod Vojskarsko planoto. Kompleks tiskarne sestavlja šest lesenih barak: električna centrala\, sanitarije\, stavnica\, strojnica\, knjigoveznica in kuhinja z jedilnico. Tiskarna je postala znana in pomembna\, ker so v njej tiskali Partizanski dnevnik – edini dnevni tiskani časopis kakega odporniškega gibanja v Evropi. Voden ogled tiskarne z muzejskim kustosom dr. Miho Kosmačem bo potekal v nedeljo ob 11. uri\, oskrbnik tiskarne Albin Skok pa bo za vas pognal hitrotiskalni stroj. \nVstopnina se plača po ceniku. \n 
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/program-17-maja-2020/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2020/05/PbF_PtS.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200518
DTEND;VALUE=DATE:20200519
DTSTAMP:20260626T112037
CREATED:20200514T121637Z
LAST-MODIFIED:20200515T080856Z
UID:10993-1589760000-1589846399@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:18. maj - mednarodni dan muzejev
DESCRIPTION:Letošnji mednarodni dan muzejev poteka pod geslom »Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost / vključenost«. Naš muzej se je priključil skupni slovenski muzejski akciji pod okriljem ICOM Slovenija\, v kateri bomo praznik obeležili virtualno: vsak muzej zase na svoji spletni strani in družbenih omrežjih\, skupno pa v posebni virtualni knjižici na spletni strani ICOM Slovenija. Naš muzej se predstavlja z dvema vsebinama: \n\nPrva je zgodba o prebrisani tihotapki Melhiorci\, resnični osebnosti iz 18. stoletja\, ki jo zaznamujejo idrijske čipke in rudarjenja živega srebra. S svojim delovanjem in načinom življenja odpira številna vprašanja o  preživetju\, revščini\, pravici\, etiki\, ženskah\, starosti\, nasilju in ljubezni. Z različnimi dogodki bomo tudi tekom leta 2020 skušali oživiti ta historični lik ter osvežene muzejske vsebine približati najširšemu občinstvu. Za začetek marsikatero le na virtualen način\, saj nam skrb za varnost ljudi v času širjenja bolezni Covid-19 drugega ne dopušča\, v nadaljevanju\, naslednjem letu pa vsekakor tudi v živo na gradu Gewerkenegg v Idriji.\n\nDruga je zgodba o Partizanski bolnici Franja – skritem dragulju Evrope. Ta izjemni spomenik iz časa druge svetovne vojne je kraj spomina\, ki priča o požrtvovalnosti\, sožitju in tovarištvu ljudi\, ki jih je vojna postavila na preizkušnjo. Niso podlegli\, v nemogočih razmerah so reševali življenja drugih in bili za to pripravljeni žrtvovati svoja. Franja je spomenik\, ki nagovarja obiskovalce vseh generacij in vseh narodnosti. Nosi znak evropske dediščine. Ob njegovi podelitvi je Evropska komisija zapisala: »Partizanska bolnica Franja je enkraten primer zdravstvene oskrbe ljudi v izrednih razmerah ter izjemen simbol človečnosti\, solidarnosti in tovarištva med domačini\, osebjem bolnišnice in ranjenimi vojaki različnih narodnosti\, vključno z vojaki sovražne vojske\, v času druge svetovne vojne. Zaradi pomembne vloge\, ki jo je odigrala v zgodovini in kulturi Evrope\, jo je Evropska unija vpisala na Seznam evropske dediščine.« O Franji prav zdaj pripravljamo razstavo s katero nameravamo od leta 2021 gostovati po drugih slovenskih muzejih in Evropi.\n\nInformacije o akciji lahko najdete na http://www.icom-slovenia.si/aktivnosti/mednarodni-muzejski-dan/ \n\nNa praznični dan 18. maja 2020 bomo vrata vseh objektov Mestnega muzeja Idrija za obiskovalce odprli brezplačno. Vabljeni\, da nas obiščete od 9. do 15. ure\, Partizansko bolnico Franjo pa do 18. ure!
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/program-18-maj-mednarodni-dan-muzejev/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/wp-content/uploads/2020/05/SI_banner_facebooklogo_ICOM-SI_18.5.2020.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR