BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Mestni muzej Idrija - ECPv6.15.18//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Mestni muzej Idrija
X-ORIGINAL-URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Mestni muzej Idrija
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260220T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260628T170000
DTSTAMP:20260405T220544
CREATED:20260216T080521Z
LAST-MODIFIED:20260402T112100Z
UID:24929-1771610400-1782666000@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe
DESCRIPTION:Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe\nGostujoča razstava Narodnega muzeja Slovenije\n20. 2.–28. 6. 2026\nCerkljanski muzej \nOdprtje razstave: 20. februar ob 18. uri \n/ \nSpremljevalni dogodki:\nBajka o koščeni piščali\npripovedovalsko senčna lutkovna predstava\nsobota\, 7. marec ob 10.00\nDvorana Glasbene šole Cerkno \nVeč o predstavi na povezavi: Bajka o koščeni piščali \nMuzejsko srečanje – dr. Drago Kunej\nKo kost zazveni: akustične značilnosti neandertalčeve piščali\nčetrtek\, 9. april 2026 ob 19.00\nCerkljanski muzej \n/ \nRazstavo bo odprl Gašper Uršič\, župan Občine Cerkno.\nSlovesnost bo z glasbenim nastopom obogatil Boštjan Gombač. \nDivje babe – svetovni arheološki biser\nArheološki park Divje babe je zgodba\, ki se je po velikem preboju v 90. letih – po odkritju neandertalčeve piščali – začela pisati tudi v javnem prostoru. Leta 1997 je Občina Cerkno najdišče zaščitila kot arheološki spomenik lokalnega pomena\, raziskave pa so se zaključile leta 1999. S tem se je odprlo novo obdobje: kako izjemno najdbo in prostor\, kjer je nastala\, približati ljudem – brez da bi pri tem ogrozili dediščino. \nV začetku 2000-ih se je začelo načrtno urejanje območja. Pomemben mejnik je bil projekt ureditve parka za obiskovalce (2004–2005)\, ki je prinesel boljšo dostopnost\, prve interpretacijske vsebine in jasnejši model upravljanja nad katerim bdi Zavod za turizem Cerkno. Divje babe so postale del širše podobe Cerkljanske: kraj\, kjer se narava\, zgodovina in vprašanja o začetkih človeka srečajo na enem mestu. \nStrokovno so Divje babe hkrati prostor dokazov in razprav. Neandertalčeva piščal je eden najodmevnejših predmetov slovenske arheologije; raziskave in analize se nadaljujejo\, različne interpretacije pa so del znanstvenega procesa\, ki najdbo ohranja živo tudi v mednarodnem prostoru. \nV zadnjih letih je park dobil nove vsebine\, med njimi tudi digitalno predstavitev jame\, ki obiskovalcu pomaga razumeti plasti časa in življenje v davni preteklosti. Leta 2025 je Vlada RS Arheološki park Divje babe razglasila za kulturni spomenik državnega pomena\, kar pomeni najvišjo stopnjo varstva in dolgoročno načrtno upravljanje. Danes Divje babe niso množična atrakcija\, temveč doživetje z vodstvom – premišljeno\, butično in spoštljivo do prostora. \nNeandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe\nPiščal iz Divjih bab velja za najstarejše doslej znano glasbilo na svetu in je ena najpomembnejših arheoloških najdb v Sloveniji. Leta 1995 so jo odkrili v jami Divje babe pri Cerknem\, v srednjepaleolitski plasti\, stari približno 50.000–60.000 let. Izdelana je iz stegnenice mladiča jamskega medveda in ima pravilno razporejene luknje\, ki nakazujejo namensko izdelano zvočilo. \nNajdba je sprožila številne razprave\, vendar so arheološke\, eksperimentalne in zvočne raziskave pokazale\, da luknje niso nastale zaradi delovanja živali\, temveč z uporabo kamnitih in koščenih orodij. Rekonstrukcije piščali so omogočile glasbene preizkuse\, ki so razkrili bogato zvočno izraznost in razmeroma širok tonski obseg. Zmogljivosti piščali kažejo\, da ni služila le signaliziranju in lovu\, temveč verjetno tudi obrednim ali drugim namenom. Piščal iz Divjih bab pomembno prispeva k razumevanju neandertalcev kot kulturno in ustvarjalno razvitih ljudi ter potrjuje globoke korenine glasbe in zvočnega izražanja v človeški preteklosti. \nMestni muzej Idrija\, že vse od prvih izkopavanj v  Divjih babah v začetku 80. let prejšnjega stoletja kontinuirano spremlja delo arheologov in drugih strokovnjakov\, ki se nadaljuje tudi po zaključku izkopavanj. Njihove izsledke objavlja v Idrijskih razgledih\, organizira predavanja in po skoraj tridesetih letih znova gosti razstavo Narodnega muzeja o tej izjemni najdbi\, ki Cerkljansko tudi v arheološkem smislu postavlja na svetovni zemljevid. \n 
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/neandertalceva-piscal-60-000-let-glasbe/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260326T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260531T170000
DTSTAMP:20260405T220544
CREATED:20260306T171546Z
LAST-MODIFIED:20260306T171701Z
UID:25034-1774548000-1780246800@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Buči\, buči morje Adrijansko: primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918
DESCRIPTION:Buči\, buči morje Adrijansko: primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918\nGostujoča razstava Muzeja novejše zgodovine Celje\n26. 3.–31. 5. 2026\nRazstavišče Nikolaja Pirnata\, gradu Gewerkenegg \nOdprtje razstave: četrtek\, 26. marec 2026\, ob 18.uri \nPo koncu prve svetovne vojne je zunaj državnih meja novoustanovljene Kraljevine Srbov\, Hrvatov in Slovencev ostal znaten del slovenskega narodnega ozemlja\, ki je obsegal skoraj tretjino celotnega etničnega prostora. Največ slovenskega prebivalstva je živelo na območju rapalske meje\, kjer so se razmere po vojni še posebej zaostrile. Tamkajšnji Slovenci so bili izpostavljeni sistematičnim oblikam narodnega\, političnega in kulturnega zatiranja\, kar je številne posameznike in družine prisililo k zapuščanju domačega okolja. Čeprav so se nekateri prebivalci zaradi neposredne bližine frontne črte morali umakniti že med vojno\, se je množično izseljevanje v pravem pomenu besede začelo šele po vključitvi Primorske v okvir Kraljevine Italije. Tradicionalni protislovanski nacionalizem italijanske države se je kmalu še zaostril z vzponom fašizma\, ki je represijo povzdignil na institucionalno in ideološko raven. V iskanju varnejših življenjskih razmer so se Primorci naseljevali v Ljubljani in Kranju ter na Štajerskem. Tudi na območju Celja so se vključili v lokalno okolje in s svojim delovanjem pomembno sooblikovali gospodarski\, upravni\, prosvetni\, kulturni in družbeni razvoj regije. \nRazstava z naslovom Buči\, buči morje Adrijansko: primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918\, pod katero se podpisuje kustosinja Muzeja novejše zgodovine Celje Darja Jan\, pripoveduje zgodbo izseljenih primorskih družin na Celjsko po koncu prve svetovne vojne. Zgodba je navdihnila tudi Mestni muzej Idrija\, saj so se na Celjsko takrat preselile številne družine z Idrijskega in Cerkljanskega. Med izseljenci je bil tudi fotograf Josip Pelikan\, ki je pred vojno deloval v Idriji\, leta 1919 pa se je preselil v Celje. Mestni muzej Idrija po njegovi zaslugi hrani dragoceno fotografsko gradivo\, ki dokumentira življenje v Idriji in okolici pred prvo svetovno vojno. Razstavo prepletajo osebne in čustvene zgodbe družin\, ki so se zaradi represivne politike fašistične Italije preselile na Celjsko iz Črnega Vrha\, Idrije\, Bukovega in številnih drugih krajev na Primorskem.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/buci-buci-morje-adrijansko/
END:VEVENT
END:VCALENDAR