BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Mestni muzej Idrija - ECPv6.15.18//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Mestni muzej Idrija
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260220T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260628T170000
DTSTAMP:20260417T032400
CREATED:20260216T080521Z
LAST-MODIFIED:20260402T112100Z
UID:24929-1771610400-1782666000@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe
DESCRIPTION:Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe\nGostujoča razstava Narodnega muzeja Slovenije\n20. 2.–28. 6. 2026\nCerkljanski muzej \nOdprtje razstave: 20. februar ob 18. uri \n/ \nSpremljevalni dogodki:\nBajka o koščeni piščali\npripovedovalsko senčna lutkovna predstava\nsobota\, 7. marec ob 10.00\nDvorana Glasbene šole Cerkno \nVeč o predstavi na povezavi: Bajka o koščeni piščali \nMuzejsko srečanje – dr. Drago Kunej\nKo kost zazveni: akustične značilnosti neandertalčeve piščali\nčetrtek\, 9. april 2026 ob 19.00\nCerkljanski muzej \n/ \nRazstavo bo odprl Gašper Uršič\, župan Občine Cerkno.\nSlovesnost bo z glasbenim nastopom obogatil Boštjan Gombač. \nDivje babe – svetovni arheološki biser\nArheološki park Divje babe je zgodba\, ki se je po velikem preboju v 90. letih – po odkritju neandertalčeve piščali – začela pisati tudi v javnem prostoru. Leta 1997 je Občina Cerkno najdišče zaščitila kot arheološki spomenik lokalnega pomena\, raziskave pa so se zaključile leta 1999. S tem se je odprlo novo obdobje: kako izjemno najdbo in prostor\, kjer je nastala\, približati ljudem – brez da bi pri tem ogrozili dediščino. \nV začetku 2000-ih se je začelo načrtno urejanje območja. Pomemben mejnik je bil projekt ureditve parka za obiskovalce (2004–2005)\, ki je prinesel boljšo dostopnost\, prve interpretacijske vsebine in jasnejši model upravljanja nad katerim bdi Zavod za turizem Cerkno. Divje babe so postale del širše podobe Cerkljanske: kraj\, kjer se narava\, zgodovina in vprašanja o začetkih človeka srečajo na enem mestu. \nStrokovno so Divje babe hkrati prostor dokazov in razprav. Neandertalčeva piščal je eden najodmevnejših predmetov slovenske arheologije; raziskave in analize se nadaljujejo\, različne interpretacije pa so del znanstvenega procesa\, ki najdbo ohranja živo tudi v mednarodnem prostoru. \nV zadnjih letih je park dobil nove vsebine\, med njimi tudi digitalno predstavitev jame\, ki obiskovalcu pomaga razumeti plasti časa in življenje v davni preteklosti. Leta 2025 je Vlada RS Arheološki park Divje babe razglasila za kulturni spomenik državnega pomena\, kar pomeni najvišjo stopnjo varstva in dolgoročno načrtno upravljanje. Danes Divje babe niso množična atrakcija\, temveč doživetje z vodstvom – premišljeno\, butično in spoštljivo do prostora. \nNeandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe\nPiščal iz Divjih bab velja za najstarejše doslej znano glasbilo na svetu in je ena najpomembnejših arheoloških najdb v Sloveniji. Leta 1995 so jo odkrili v jami Divje babe pri Cerknem\, v srednjepaleolitski plasti\, stari približno 50.000–60.000 let. Izdelana je iz stegnenice mladiča jamskega medveda in ima pravilno razporejene luknje\, ki nakazujejo namensko izdelano zvočilo. \nNajdba je sprožila številne razprave\, vendar so arheološke\, eksperimentalne in zvočne raziskave pokazale\, da luknje niso nastale zaradi delovanja živali\, temveč z uporabo kamnitih in koščenih orodij. Rekonstrukcije piščali so omogočile glasbene preizkuse\, ki so razkrili bogato zvočno izraznost in razmeroma širok tonski obseg. Zmogljivosti piščali kažejo\, da ni služila le signaliziranju in lovu\, temveč verjetno tudi obrednim ali drugim namenom. Piščal iz Divjih bab pomembno prispeva k razumevanju neandertalcev kot kulturno in ustvarjalno razvitih ljudi ter potrjuje globoke korenine glasbe in zvočnega izražanja v človeški preteklosti. \nMestni muzej Idrija\, že vse od prvih izkopavanj v  Divjih babah v začetku 80. let prejšnjega stoletja kontinuirano spremlja delo arheologov in drugih strokovnjakov\, ki se nadaljuje tudi po zaključku izkopavanj. Njihove izsledke objavlja v Idrijskih razgledih\, organizira predavanja in po skoraj tridesetih letih znova gosti razstavo Narodnega muzeja o tej izjemni najdbi\, ki Cerkljansko tudi v arheološkem smislu postavlja na svetovni zemljevid. \n 
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/neandertalceva-piscal-60-000-let-glasbe/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260317T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260317T190000
DTSTAMP:20260417T032400
CREATED:20260306T170023Z
LAST-MODIFIED:20260306T170615Z
UID:25027-1773770400-1773774000@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Muzejski večeri – prof. dr. Bojan Grum: Idrija\, mesto na ranjenih tleh: sledi v zgradbah in zgodbi mesta
DESCRIPTION:Muzejski večeri – prof. dr. Bojan Grum: Idrija\, mesto na ranjenih tleh: sledi v zgradbah in zgodbi mesta\n17. 3. 2026\, 18.00\nGrad Gewerkenegg\n \nIdrija je svetovna dediščina – a pod njenim tlakom se skriva nevidna zgodba\, ki se bere v razpokah\, posedkih\, obnovah ter občutku varnosti prebivalcev. V ospredju je vprašanje\, kako večstoletno rudarjenje še danes oblikuje vsakdanje življenje: od prenov hiš in delovanja infrastrukture do razvojnih odločitev\, vrednosti nepremičnin ter varovanja kulturne dediščine. \nPosledic industrijske preteklosti ni smiselno razumeti le kot niz posamičnih škodnih primerov. Gre za sistemski pojav\, ki zahteva dolgoročen odgovor. Predstavljen je koncept kolektivne\, letno financirane kompenzacije v javnem interesu. To ni “nagrada za škodo”\, temveč stabilno orodje za urbano obnovo\, vzdrževanje javnega prostora in krepitev odpornosti mesta. Kompenzacija je mehanizem\, ki uravnoteži zgodovinsko industrijsko korist z dolgoročnimi prostorskimi stroški ter preprečuje prelivanje bremena na posameznike ali občinski proračun. Tak pristop odpira vprašanja pravičnosti: kdo nosi breme zgodovinskih posledic in kako lahko kompenzacija postane naložba v kakovost bivanja – v urejeno in varno mesto. Idrija se tu pokaže kot laboratorij za mesta z industrijsko dediščino\, kjer se preteklost preoblikuje v razvojni kapital\, ki prinaša več predvidljivosti in razlogov\, da ljudje v mestu ostanejo in gradijo prihodnost. \nBojan Grum je leta 1982 končal Gimnazijo Jurija Vege v Idriji\, leta 1987 pa diplomiral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Na Evropski pravni fakulteti je leta 2010 doktoriral. Je stalni sodni izvedenec in cenilec za gradbeništvo ter pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. Trenutno je zaposlen na Evropski pravni fakulteti kot prodekan in predavatelj\, delno pa v lastnem podjetju Constructa d.o.o. Idrija ter na Inštitutu za nepremičninske vede v Ljubljani. Je aktiven raziskovalec na področju nepremičnin.
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/muzejski-veceri-prof-dr-bojan-grum/
END:VEVENT
END:VCALENDAR