BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Mestni muzej Idrija - ECPv6.15.18//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Mestni muzej Idrija
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260115T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260315T180000
DTSTAMP:20260414T004057
CREATED:20260105T120631Z
LAST-MODIFIED:20260105T120731Z
UID:24782-1768500000-1773597600@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Slovenija\, odprta za umetnost
DESCRIPTION:SLOVENIJA\, ODPRTA ZA UMETNOST 2025\n33. Mednarodni likovni simpozij\n15. 1.–15. 3. 2026\nRazstavišče Nikolaja Pirnata\, grad Gewerkenegg \nOdprtje razstave: četrtek\, 15. januarja 2026\, ob 18. uri.\nUmetnike in njihova dela bo predstavila Anamarija Stibilj Šajn\, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. \nVsakoletni vzpon izbranih likovnih umetnikov na Sinji vrh je tradicionalen in tako je Mednarodni likovni simpozij Slovenija\, odprta za umetnost že triintridesetič potrdil\, da je pomemben del likovnega dogajanja tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Na njem so se poleg domačih avtorjev zbrali umetniki iz različnih držav in kulturnih okolij\, avtorji različnih generacij\, likovnih usmeritev in tehničnih pristopov. Poleg slikarstva v akrilu\, olju in akvarelu sta v likovni kvaliteti zablesteli tudi risba in grafika. Avtorji so se zazirali v svet zunanjega in zajemali iz osebnih globin. Na temeljih klasičnega so razkrivali svoje poglede\, misli in ideje\, prestopali v sfere svežih rešitev\, sodobnih likovnih naglasov in aktualnih sporočil. Za pretok umetniških energij so na letošnjem simpoziju poskrbeli naslednji avtorji: iz Slovenije Jožica Medle (častna gostja)\, Mojca Fo\, Gregor Žitko\, Oliver Pilić in Natalija Premk Jenič\, iz tujine pa Ivan Balažević (častni gost\, Hrvaška)\, Natasha Bakovic (Francija/Rusija\, živi na Hrvaškem)\, Zoran Durbić (Hrvaška)\, Jessica Gobert (Francija/Anglija\, živi na Hrvaškem) in Helene Thuemmel (Avstrija). \nNa razstavnem »potovanju«\, ki se vsako leto zaustavlja tudi v Razstavišču Nikolaja Pirnata\, se posamezni avtor predstavlja z delom velikega in tudi malega formata. Častnima gostoma je omogočeno\, da razstavita več likovnih del. Tako ju lahko spoznamo na kompleksnejši način. Jožica Medle v svoj edinstven umetniški izraz povezuje slikarske in grafične prvine\, pa tudi kolažne aplikacije. V širokem in hkrati skrbno izbranem likovno-izraznem repertoarju je našla možnost polnomočnega in polnokrvnega predstavljanja vsebin\, ki jo zanimajo in so odraz njene senzibilne percepcije prostora\, časa in življenja. Človek in narava sta v središču njene pozornosti\, ustvarjene podobe pa odsev z gladine njene duše. Ivan Balažević se nam v svojem afirmiranem likovnem jeziku predstavlja s krajinsko tematiko. Pri tem se naslanja na najbolj zgovorne poteze krajinskega obraza\, jih izpostavlja\, delno stilizira in avtorsko interpretira v dialogu med linijo in barvo\, med ostrino in mehkobo nanosa. Skozi izbrane barvne vrednosti razkriva koloristično senzibiliteto finih nians in občutenih tonskih gradacij. \nZa kvaliteto likovnih del sta bili nagrajeni Mojca Fo in Jessica Gobert. Mojca je izhajala iz resničnosti spominov\, zgodbo pa je popeljala v simbolne in nadrealne oblike na likovno sofisticiran način. Jessica je obvladovanje risarskega medija in predanost oglju kot nosilcu njenega zapisa razkrila v izseku iz naravnega sinjevrškega okolja. Če sodelujoči avtorji prisegajo na klasično tehnologijo\, pa fotograf simpozija Brut Carniollus poleg dokumentarnega in s tem verističnega fotografskega spremljanja simpozija razkriva tudi svojo drugo ustvarjalno plat\, na kateri fotografske posnetke nadgrajuje z možnostmi\, ki mu jih ponuja sodobna računalniška tehnologija. \nTako je ponovno sestavljena podoba heterogenih umetniških praks\, kisobivajo na 33. Mednarodnem likovnem simpoziju Slovenija\, odprta za umetnost.\nAnamarija Stibilj Šajn\, umetniška vodja projekta \nV Razstavišču Nikolaja Pirnata bodo od sredine januarja do sredine marca razstavljena dela desetih sodobnih umetnikov\, ki so prejšnje poletje ustvarjali na simpoziju Slovenija\, odprta za umetnost. Na razstavi\, ki vsako leto gostuje tudi v Idriji\, bodo na ogled slike\, grafike in risbe\, ki jih je navdihnil Sinji vrh\, pogled v daljavo\, narava in druženje z udeleženci simpozija. Z njihovimi razmišljanji\, pogledi in idejami\, ki so jih prelili na platno ali papir\, se bomo tako lahko srečali tudi mi.\nDomen Gostiša\, muzejski sodelavec Mestnega muzeja Idrija
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/slovenija-odprta-za-umetnost-2025/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260220T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260628T170000
DTSTAMP:20260414T004057
CREATED:20260216T080521Z
LAST-MODIFIED:20260402T112100Z
UID:24929-1771610400-1782666000@www.muzej-idrija-cerkno.si
SUMMARY:Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe
DESCRIPTION:Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe\nGostujoča razstava Narodnega muzeja Slovenije\n20. 2.–28. 6. 2026\nCerkljanski muzej \nOdprtje razstave: 20. februar ob 18. uri \n/ \nSpremljevalni dogodki:\nBajka o koščeni piščali\npripovedovalsko senčna lutkovna predstava\nsobota\, 7. marec ob 10.00\nDvorana Glasbene šole Cerkno \nVeč o predstavi na povezavi: Bajka o koščeni piščali \nMuzejsko srečanje – dr. Drago Kunej\nKo kost zazveni: akustične značilnosti neandertalčeve piščali\nčetrtek\, 9. april 2026 ob 19.00\nCerkljanski muzej \n/ \nRazstavo bo odprl Gašper Uršič\, župan Občine Cerkno.\nSlovesnost bo z glasbenim nastopom obogatil Boštjan Gombač. \nDivje babe – svetovni arheološki biser\nArheološki park Divje babe je zgodba\, ki se je po velikem preboju v 90. letih – po odkritju neandertalčeve piščali – začela pisati tudi v javnem prostoru. Leta 1997 je Občina Cerkno najdišče zaščitila kot arheološki spomenik lokalnega pomena\, raziskave pa so se zaključile leta 1999. S tem se je odprlo novo obdobje: kako izjemno najdbo in prostor\, kjer je nastala\, približati ljudem – brez da bi pri tem ogrozili dediščino. \nV začetku 2000-ih se je začelo načrtno urejanje območja. Pomemben mejnik je bil projekt ureditve parka za obiskovalce (2004–2005)\, ki je prinesel boljšo dostopnost\, prve interpretacijske vsebine in jasnejši model upravljanja nad katerim bdi Zavod za turizem Cerkno. Divje babe so postale del širše podobe Cerkljanske: kraj\, kjer se narava\, zgodovina in vprašanja o začetkih človeka srečajo na enem mestu. \nStrokovno so Divje babe hkrati prostor dokazov in razprav. Neandertalčeva piščal je eden najodmevnejših predmetov slovenske arheologije; raziskave in analize se nadaljujejo\, različne interpretacije pa so del znanstvenega procesa\, ki najdbo ohranja živo tudi v mednarodnem prostoru. \nV zadnjih letih je park dobil nove vsebine\, med njimi tudi digitalno predstavitev jame\, ki obiskovalcu pomaga razumeti plasti časa in življenje v davni preteklosti. Leta 2025 je Vlada RS Arheološki park Divje babe razglasila za kulturni spomenik državnega pomena\, kar pomeni najvišjo stopnjo varstva in dolgoročno načrtno upravljanje. Danes Divje babe niso množična atrakcija\, temveč doživetje z vodstvom – premišljeno\, butično in spoštljivo do prostora. \nNeandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe\nPiščal iz Divjih bab velja za najstarejše doslej znano glasbilo na svetu in je ena najpomembnejših arheoloških najdb v Sloveniji. Leta 1995 so jo odkrili v jami Divje babe pri Cerknem\, v srednjepaleolitski plasti\, stari približno 50.000–60.000 let. Izdelana je iz stegnenice mladiča jamskega medveda in ima pravilno razporejene luknje\, ki nakazujejo namensko izdelano zvočilo. \nNajdba je sprožila številne razprave\, vendar so arheološke\, eksperimentalne in zvočne raziskave pokazale\, da luknje niso nastale zaradi delovanja živali\, temveč z uporabo kamnitih in koščenih orodij. Rekonstrukcije piščali so omogočile glasbene preizkuse\, ki so razkrili bogato zvočno izraznost in razmeroma širok tonski obseg. Zmogljivosti piščali kažejo\, da ni služila le signaliziranju in lovu\, temveč verjetno tudi obrednim ali drugim namenom. Piščal iz Divjih bab pomembno prispeva k razumevanju neandertalcev kot kulturno in ustvarjalno razvitih ljudi ter potrjuje globoke korenine glasbe in zvočnega izražanja v človeški preteklosti. \nMestni muzej Idrija\, že vse od prvih izkopavanj v  Divjih babah v začetku 80. let prejšnjega stoletja kontinuirano spremlja delo arheologov in drugih strokovnjakov\, ki se nadaljuje tudi po zaključku izkopavanj. Njihove izsledke objavlja v Idrijskih razgledih\, organizira predavanja in po skoraj tridesetih letih znova gosti razstavo Narodnega muzeja o tej izjemni najdbi\, ki Cerkljansko tudi v arheološkem smislu postavlja na svetovni zemljevid. \n 
URL:https://www.muzej-idrija-cerkno.si/dogodek/neandertalceva-piscal-60-000-let-glasbe/
END:VEVENT
END:VCALENDAR