Idrijski grad, ki dominira nad starim delom mesta, je ohranil zgodovinsko ime Gewerkenegg, kar v nemškem jeziku pomeni rudniški grad. Sezidan je bil v letih 1522–1533 za potrebe Rudnika živega srebra. V njem so sprva shranjevali žito in živo srebro, kasneje pa je več kot 400 let nudil prostore rudniški upravi. Tekom stoletij so bili v njem nameščeni tudi različni uradi, šole in stanovalci. Renesančni grajski kompleks s tremi okroglimi vogalnimi stolpi in čelnim stolpom je sredi 18. stoletja doživel baročno predelavo – uredili so notranje arkadno dvorišče in ga poslikali z dekorativnimi freskami. Današnjo podobo je dobil v prvi polovici 90. let 20. stoletja. Danes je namenjen muzejski dejavnosti, glasbeni šoli ter v manjši meri gostinskim in trgovskim lokalom.

Mestni muzej ima na gradu Gewerkenegg upravne prostore, javnosti pa je na ogled osrednja stalna razstava Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije, na kateri je prikazan poltisočletni razvoj rudnika v podzemlju in vzporedno z njim rast mesta na površini. Na razstavi so predstavljeni tehnološki procesi, zgodovinski dogodki, življenjske zgodbe in usode. Pri tem so v pomoč originalni predmeti, replike in kopije, rudniške karte, zemljevidi, sheme, risbe, makete in številne fotografije. Muzejska razstava zavzema večino prvega in  drugega grajskega nadstropja, nameščena je v 25 razstavnih prostorih s skupno površino nad 1.300 m².

-         Mejniki petih stoletij, -         Zbirka kamnin, fosilov, živosrebrovih rud in mineralov, -         Dokumenti pripovedujejo, -         Pogledi na mesto, -         Živosrebrni stolp, -         Znamenite osebnosti, -         Pridobivanje živega srebra in cinobra, -         Gozdarstvo in transport lesa, -         Priče življenjskega utripa, -         Zgodovinske slike Janka Trošta, -         Mejniki 20. stoletja.

Za pregledno stalno razstavo je Mestni muzej Idrija leta 1997 prejel nagrado fundacije Luigi Micheletti za najboljši evropski muzej industrijske in tehniške dediščine, ki jo vsako leto podeljuje Evropski muzejski forum.
 

Leta 2003 je bila stalna razstava dokončana s sklopom Mejniki 20. stoletja, s katero je prikazano obdobje italijanske okupacije, poitalijančevanja in fašističnega pritiska na prebivalstvo, čas nemške zasedbe, bombardiranje Idrije spomladi 1945, delovanje Partizanske bolnice Pavla, Tiskarne Slovenija in partizanskih enot na Idrijskem. Predstavljena sta obnova mesta in razvoj nove oblasti po drugi svetovni vojni, vrh in hkrati konec delovanja nekdaj drugega največjega rudnika živega srebra na svetu ter prestrukturiranje podeželja.

V drugem nadstropju gradu si je mogoče ogledati spominsko sobo pisatelja Franceta Bevka in zbirko likovnih donacij Valentine Orsini Mazza.

Idrija je najstarejše klekljarsko središče na Slovenskem, ki ohranja tradicijo te domače obrti že več kot tristo let. Prva pisna omemba čipk iz Idrije sega v leto 1696. Kot je v svet potovalo živo srebro, tako so potovale čipke – v prodajo, za dodatni zaslužek rudarskih družin.

Vabimo vas na ogled nove stalne razstave Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina!