natisni
PDF

Rudarska zbirka

Drugi najstarejši in največji rudnik živega srebra na svetu je spadal med vodilna evropska podjetja. Izjemno živosrebrovo bogastvo je v vseh obdobjih prinašalo znatni vir državnega dohodka. Zaradi takšnega poslovnega pomena so vse najnovejše izume in konstrukcijske rešitve, ki so bile tudi delo domačih strokovnjakov, s pridom uporabljali pri gradnji najsodobnejših strojev in naprav za nenehno izpopolnjevanje tehnološkega postopka pridobivanja živega srebra.

Rudnik je s številnimi zunanjimi obrati, ki so bili postavljeni v samem mestu, do konca prve svetovne vojne spadal med tehnično najbolj opremljene rudnike v Evropi. Zbirka prikazuje stroje, naprave, orodja in opremo, ki so bili potrebni za delo v jami in v zunanjih obratih. Restavrirani rudniški stroji in naprave prikazujejo srednjeevropsko strojegradnjo ob koncu 19. in začetku 20. stoletja in predstavljajo tehniško dediščino, ki močno prerašča okvire omenjenega rudnika in imajo zato večji pomen. To so parni stroji, parni kotel, črpalke, kompresorji, dieselski motor, dva vitla, dve vodni turbini, obdelovalni stroji ter lokomotive in vozički za prevoz rude. Dva stroja sta usposobljena za delovanje s stisnjenim zrakom. Pozornost vzbuja pogonski stroj in črpalka Kley, ki je največji ohranjeni parni stroj v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi.

Kustos zbirke:  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
CerknoJesen
Stružnica, Carl Pfaff Wien, Dunaj, 1870
CerknoJesen
Jamski voziček, Idrija,
2. polovica 20. stoletja
CerknoJesen
Vitel s pogonom na stisnjen zrak,
konec 19. stoletja
 CerknoJesen
Pehalni stroj, Carl Pfaff Wien,
Dunaj, 1870
CerknoJesen 
Sodček za transport živega srebra, Idrija, začetek 19. stoletja 
CerknoJesen
Steklenička s cinobrom, Idrija,
konec 19. stoletja