Torek, 16 Oktober 2018 09:07

Odprtje razstave NA OBROBJU PEKLA, Idrijsko in Cerkljansko 1914–1918

Mestni muzej Idrija Vas vljudno vabi na odprtje občasne razstave ob 100-letnici konca prve svetovne vojne NA OBROBJU PEKLA, Idrijsko in Cerkljansko 1914–1919. Odprtje bo v petek, 26. oktobra 2018, ob 18. uri v Cerkljanskem muzeju in ob 20. uri na gradu Gewerkenegg v Idriji.
Razstavo bo odprla dr. Petra Svoljšak, predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU.

 
»Z vso zaskrbljenostjo so ljudje zrli v neizprosne črke, ki so zbujale strah in nemir, kaj bo prinesel jutrišnji dan; neme črke so rezale v oči vsem, ki so doumeli, kaj je vojna.« (Franc Hvala, Bukovo)

V letošnjem letu obeležujemo stoletnico konca prve svetovne vojne. Terjala je okoli 20 milijonov vojaških in civilnih žrtev in bila v marsičem prelomnica v sodobni človeški zgodovini.
V Mestnem muzeju Idrija smo zato leta 2015 zastavili raziskovalni projekt, katerega končna cilja sta bila postavitev občasne razstave in izdaja vsebinskega kataloga v letu 2018. Od vsega začetka smo načrtovali postavitev razstave na dveh lokacijah: na gradu Gewerkenegg v Idriji in v Cerkljanskem muzeju v Cerknem. V Idriji predstavljamo, kako so vojno doživljali prebivalci naših krajev, v Cerknem pa življenje vojaštva v zaledju soške fronte. Šele z ogledom obeh delov razstave si boste lahko ustvarili celovito sliko medvojnega dogajanja na našem območju. Vsebine se ne podvajajo, z izjemo uvodne predstavitve in seznama žrtev, na katerem je 867 imen padlih, umrlih in pogrešanih vojakov iz Idrijskega in Cerkljanskega.

Začetek vojne je zaznamovala splošna mobilizacija oziroma odhod fantov in mož na fronto. Civilna uprava na našem območju se je morala podrediti vojaškemu nadzoru. Življenje prebivalcev v mestu je bilo še težje kakor na podeželju. Ob vsesplošnem pomanjkanju in draginji je bila organizirana aprovizacija – preskrba z življenjskimi potrebščinami. Idrijski rudnik živega srebra je bil militariziran takoj po začetku vojne, saj je bil ključnega pomena za orožarsko industrijo centralnih sil. Idrija pa tudi drugi kraji so bili večkrat bombardirani. Še pred odprtjem soške fronte se je tudi na našem območju pričela gradnja 3. in 4. obrambne linije, kar naj bi sovražniku preprečevalo vdor v notranjost države. Z odprtjem fronte je Idrijsko in Cerkljansko postalo del ožjega bojnega območja in zato strateško izjemno pomembno. Prebivalstvo je vojaštvu pomagalo pri utrjevalnih delih, zanje izdelovalo oblačila in obutev ter sodelovalo v številnih nabiralnih akcijah surovin in denarja. Za vojne potrebe so bile na različne načine aktivirane tudi cerkvene in šolske ustanove. Ženske, ki so bile pred vojno v prvi vrsti matere in gospodinje, so morale prevzeti vlogo skrbnic družine. V več valovih so se na območje zatekli begunci. Stalna prisotnost in premiki množice vojaštva so povsem spremenili zunanjo podobo naših krajev. Za potrebe oskrbovanja fronte so zrasli številni začasni objekti. Tu so bili nastanjeni tudi ujetniki in ranjenci. Za vojake je bivanje v zaledju pomenilo olajšanje, vsaj za kratek čas so se umaknili s prve frontne črte in si odpočili.

Rdeča nit, ki povezuje obe lokaciji je feldban – ozkotirna vojaška železnica, ki so jo za potrebe oskrbe soške fronte zgradili v letih 1916–1917. V naših krajih je tekla od Godoviča proti Zadlogu, drugi krak od Godoviča do Straže. Nekateri odseki veljajo za izjemen gradbeni podvig.

Po koncu vojne je 29. oktobra 1918 nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Toda nacionalna čustva prebivalstva na našem območju so bila po nekaj dnevih nasilno zadušena. Območje je zasedla italijanska vojska, ki je organizirala vojaško upravo in nad prebivalstvom takoj začela izvajati nasilje. Njen glavni cilj je bila trajna priključitev zasedenega ozemlja Italiji.


Vojna, ki je pred sto leti tako kruto posegla v življenje naših prednikov, je v individualnem in kolektivnem spominu že precej zabrisana. O njej na našem območju pričajo redki spomeniki in ostaline na terenu. Arhivski in materialni viri, ki jih predstavljamo na obeh lokacijah, naj spomnijo na prestano gorje naših prednikov. Ob aktualnih razmerah v svetu naj spodbudijo k razmisleku o ustreznem reševanju konfliktnih situacij in miru kot temeljni civilizacijski vrednoti.
***

Vodja projekta:
Ivana Leskovec
Vsebinska zasnova: Marija Terpin Mlinar, dr. Miha Kosmač, mag. Mirjam Gnezda Bogataj, Milojka Magajne, Anton Zelenc, mag. Sandro Oblak
Tehnična pomoč: Dejan Hvala
Bralca: Darko Viler, Marija Terpin Mlinar
Informatorji: Miro Gnezda, Jože Karčnik, Ivica Kavčič, Silvij Likar, Drago Polak, Igor Skok, Srečko Skok, Aleksander Šinkovec, Rafael Terpin
Predmeti: Mestni muzej Idrija, Cerkljanski muzej; Uprava RS za zaščito in reševanje; Srečko Rože, Vojaški muzej Lokev na Krasu; Ivan Rudolf, Vojni muzej Črni Vrh; Slavko Moravec, Vojni muzej Idrija; Rasto Lapajne; Društvo za zdravilne rastline Encijan Idrija–Cerkno; Michele di Bartolomeo, Igor Božič, Milena Brelih, Katja Gnezda, Silvij Kobal, Vasilija Kobal, Jože Lapajne, Ivana Leskovec, Pavla Modrijan, Jožica Peternelj, Anton Platiše, Rafko Poljanec, Federico Sancimino, Cvetko Svetlik, David Terpin, Anica Žakelj; Župnija Črni Vrh, Župnija Godovič
Restavriranje predmetov: Davorin Pogačnik, Goriški muzej; Zoran Flander, Igor Ravbar
Fotografije: Mestni muzej Idrija, Cerkljanski muzej; Nadškofijski arhiv, Ljubljana; Goriški muzej; Avstrijska državna knjižnica, Dunaj; Avstrijski državni arhiv, Dunaj; Slavko Moravec, Vojni muzej Idrija; Ivan Rudolf, Vojni muzej Črni Vrh; Marijan Beričič, Anica Kovačič, Franko Mažgon, Cvetka Mlekuž, Justina Pajer, Laura Podgornik, Ferdinand Rupnik, Bojan Tavčar, Maruška Trušnovec, Priprave kranjske dežele in obalne pokrajine spomladi 1915 v pričakovanju italijanske invazije, Kobarid, 2013; W. Schaumann, Die Bahnen zwischen Ortler und Isonzo, Bohmann Verlag, 1991
Arhivsko gradivo: Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana; Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Idrija; Pokrajinski arhiv Nova Gorica; Nadškofijski arhiv, Ljubljana; Škofijski arhiv Koper; Župnijski arhivi: Godovič, Črni Vrh, Idrija, Spodnja Idrija, Cerkno, Novaki, Šebrelje, Bukovo; Digitalna knjižnica Slovenije, Ljubljana; Avstrijski državni arhiv, Dunaj; Državni arhiv v Gorici; Državni arhiv v Trstu
Kartografija: Grega Žorž
Računalniške in avdio aplikacije: Nanostudio, Kranj
Računalniška oprema: Video Oskar Milan Lebar s. p., Kranj
Oblikovanje razstave: Polona Zupančič, Mi.ka.do, Ljubljana
Tehnična izvedba razstave: RPS d. o. o., Ljubljana

Razstavo so omogočili Ministrstvo za kulturo RS, Občina Idrija, Občina Cerkno.

Razstava bo odprta do 2. junija 2019. V Cerkljanskem muzeju bodo do 16. 12. 2018 na ogled tudi likovna dela članov likovne sekcije pri DU Cerkno, ki so ustvarjali na temo vojne.



Urnik:

Grad Gewerkenegg: po-ne, 9.00–18.00

Cerkljanski muzej: to–pe, 9.00–15.00, so–ne, 10.00–13.00 in 14.00–18.00

V priponki najdete program spremljevalnih prireditev do konca leta 2018.
Vstopnina: 4,00 € (obe lokaciji)





Galerija slik