natisni
PDF

Nesnovna kulturna dediščina

Nesnovna ali živa dediščina je manj znana kategorija na področju varstva kulturne dediščine. Mednarodni okvir ji daje Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008. Tako kot pri nepremični in premični kulturni dediščini tudi pri živi dediščini ločimo dve kategoriji: dediščino in spomenike.

Živa dediščina so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo. Register žive dediščine je strokovni seznam nesnovne kulturne dediščine Slovenije, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo. Pobudo za vpis lahko da vsak – posameznik, društvo, ustanova itd. Vpis v Register predlaga Koordinator varstva žive dediščine, katerega naloge od leta 2011 opravlja Slovenski etnografski muzej.

V Register vpisano živo dediščino se lahko na pobudo ali po presoji Koordinatorja predlaga za razglasitev za spomenik – živo mojstrovino. Glede na pomen je živa mojstrovina lahko državnega ali lokalnega pomena. Z razglasitvijo žive mojstrovine se ovrednotijo varovane sestavine žive dediščine, ki se morajo ustrezno zavarovati.


Slovenski Register nesnovne dediščine je začel nastajati leta 2008 z vpisom prve enote – Škofjeloškega pasijona, kot druga je bila leta 2012 vpisana Cerkljanska laufarija in v letu 2014 razglašena za nesnovno dediščino državnega pomena. Leta 2013 sta se seznamu pridružili enota Klekljanje idrijske čipke in enota Godbeništvo. Pobudo zanju je septembra 2012 dal Mestni muzej Idrija. Kot nosilec prve (Klekljanje idrijske čipke)je vpisana Čipkarska šola Idrija, ki kontinuirano skrbi za ohranjanje, prenos in razvijanje znanja klekljanja idrijske čipke; v preteklih letih so se ji pridružili še Društvo klekljaric idrijske čipke, Društvo klekljaric Črni Vrh-Godovič in Klekljarsko društvo Marjetica Cerkno. Leta 2016 je bilo Klekljanje idrijske čipke razglašeno za nesnovno dediščino državnega pomena.
Znotraj druge enote (Godbeništvo) posebno mesto zavzema Godbeno društvo rudarjev Idrija, ki je domnevno najstarejše godbeno društvo v Evropi.