natisni
PDF

Partizanska tiskarna Slovenija


Partizanski tisk je v narodnoosvobodilnem boju odigral pomembno povezovalno vlogo. Pozival je k oboroženemu odporu proti okupatorju in predstavljal protiutež razpredeni sovražni propagandi. Še zlasti velika potreba po pisani slovenski besedi je bila zaradi dolgoletnih fašističnih pritiskov na Primorskem.

Največja in tehnično najbolje opremljena partizanska tiskarna na Primorskem je bila tiskarna Slovenija. Po nasvetu domačina so zanjo izbrali skrivno mesto pod robom 1000 metrov visoke Vojskarske planote nad dolino Kanomljice. Poleti 1944 so barake sestavili na žagi v Gačniku, nato pa oštevilčene tramove in deske v nočeh prevažali na izbrano lokacijo. Zgradili so strojnico, kuhinjo in jedilnico, stavnico, knjigoveznico in električno centralo za pogon tiskarskega stroja z elektromotorjem. Sodelavci partizanskih tiskarjev so v Milanu kupili velik in sodoben električni brzotiskalni stroj, ga mimo mnogih nevarnosti ilegalno pripeljali do Gorice in na Vojščico, potem pa po delih mukoma prenesli v strojnico tiskarne. Priskrbeli so tudi manjši tiskalni stroj TIGL.

Tiskarna Slovenija je začela obratovati 17. septembra 1944 in naslednje jutro so preko kurirske relejne postaje na Humu že odposlali 4000 izvodov Partizanskega dnevnika. Slednji je bil edini dnevni časopis v okupirani Evropi, ki ga je tiskalo kako odporniško gibanje. Izhajal je redno do konca vojne in to v dnevni nakladi od 4000 do 7000 izvodov. V tiskarni, ki je obratovala do 1. maja 1945, je delalo 40 do 50 ljudi. V času delovanja so natisnili skupno 313 različnih izdaj na 1274 straneh in v 1.394.000 izvodih. Graverski mojster je izdelal tudi precej linorezov in izrezal v linolej ali svinec kar 56 različnih žigov z nad 450 primerki.

Nemci tiskarne niso nikoli odkrili, celo med zadnjo ofenzivo spomladi 1945. leta ne, ko so ogorčeni boji divjali v njeni neposredni bližini in je samo na Vojščici nad njo padlo kar 305 partizanskih borcev. Tiskarna Slovenija je še danes v celoti ohranjena in kot kulturnozgodovinski spomenik že od leta 1947 odprta za obiskovalce, prav tako še vedno delujejo tiskarski stroji.

tiskrana_tiskarski_stroj
Tiskarski stroj Tigl
tiskarna_crke1
Stavnica črk, kjer so stavci pripravljali besedila za tisk
Naslovna_stran_partizanskega_dnevnika
Tiskovna forma za Partizanski dnevnik

tiskarna_kuhinja
Kuhinja v tiskarni Slovenija
tiskarna_detajl1
Eden od številnih klišejev, ki so bili izdelani v tiskarni
tiskarna_crke
Črke v črkovnjaku