natisni
PDF

Jašek Frančiške

V obdobju do konca 50. let prejšnjega stoletja je rudnik iz obratovanja izločil številne stroje in naprave. Dragoceni primerki rudniške tehniške dediščine so bili tri desetletja obiskovalcem na ogled na dvorišču gradu Gewerkenegg. Postavljeni na prostem so bili žal izpostavljeni vsakršnim vremenskim razmeram in ob začetku prenove gradu leta 1988 in grajskega dvorišča dve leti kasneje so bili že v zelo slabem stanju. Med muzejskimi in drugimi strokovnjaki je dozorela odločitev, da je treba stroje temeljito in trajno zaščititi, in sicer v avtentičnem rudniškem ambientu. V treh notranjih razstavnih prostorih in ob stavbi jaška Frančiške (po Francu II., ki je bil od leta 1792 do 1806 rimsko-nemški cesar, potem pa je kot Franc I. zasedel avstrijski prestol) je danes razstavljenih 29 eksponatov, pretežno s konca 19. in začetka 20. stoletja.

To so štiri centrifugalne črpalke, dieselski motor ter trije kompresorji iz začetka 20. stoletja, dva vitla, dva parna batna stroja s konca 19. stoletja, tri napajalne črpalke za parne kotle, izvozni stroj s parnim pogonom, parni kotel ter vodna turbina Francis s konca 19. stoletja, pehalni, skobeljni, radialni vrtalni stroj, stružnica, stroj za rezanje navojev, kovaško kladivo in tračna žaga s konca 19. stoletja, vrtalna garnitura za globinsko vrtanje ter jamski telefon. Dva stroja sta usposobljena za delovanje s stisnjenim zrakom.

Restavrirana črpalka Kley s parnim pogonom je največji ohranjeni stroj Rudnika živega srebra Idrija, največji ohranjeni parni stroj v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi. Za nabavo le-tega se je rudnik odločil po nenadnem vdoru jamske vode leta 1885. Dotok vode je bil večji kot zmogljivost vseh razpoložljivih črpalk. Parno črpalko je leta 1893 izdelala znana tovarna E. Skoda Pilsen (Plzeň – industrijsko mesto na zahodu Češke). Posamezne sestavne dele so po železnici pripeljali do Logatca, naprej do Idrije pa s konjsko vprego. Delovati je začela leta 1895, po doslej zbranih podatkih so jo zadnjič pognali leta 1948 in sedem let kasneje so jo demontirali. Stroj je zaradi svojih ogromnih dimenzij in mas sestavnih delov zbujal občudovanje.

Baterijski_parni_kotel_delovanje
Baterijski parni kotel v času delovanja
Baterijski_parni_kotel_danes_2
Baterijski parni kotel kot muzejski eksponat
Dizelskimotor__danes_2
Dizelski motor kot muzejski eksponat

Pnevmatsko_kovasko_kladivo_delovanje
Pnevmatsko kovaško kladivo v času delovanja
Pnevmatsko_kovasko_kladivo_danes_1
Pnevmatsko kovaško kladivo kot muzejski eksponat
Mehanicna_delavnica_1921
Mehanična delavnica leta 1921

Tracnazaga_delovanje
Tračna žaga v času delovanja
Tracnazaga_danes
Tračna žaga kot muzejski eksponat
Parna_stroja_2
Parna stroja kot muzejski eksponat